Medtem ko je včeraj Ljubljana prešerno razpoložena pričakala sijajnega Petra Prevca in druge slovenske zimskošportne junake, so v belgijski prestolnici vladale izredne razmere. V seriji treh dopoldanskih bombnih napadov je umrlo vsaj 34 ljudi, več kot 230 pa jih je bilo huje ali lažje ranjenih. Zelo verjetno je bil teroristični napad neposredni odgovor na petkovo prijetje glavnega osumljenca za pariške teroristične napade 17. novembra lani Salaha Abdeslama (skrival se je v Bruslju), odgovornost pa je tako ali tako že prevzela Islamska država, ki je vojno napovedala vsem "križarskim" državam, udeleženim v koaliciji proti ISIS, torej tudi Sloveniji.

Naša država doslej ni bila neposredno omenjena niti kot potencialna tarča niti kot zatočišče teroristov. Javnost je sicer precej vznemirilo razkritje avstrijskega časnika Die Presse, da so se v Dolu pri Ljubljani na nekakšnem pikniku najmanj enkrat družili nekateri islamisti z Dunaja in njihovi slovenski gostitelji. Nekoliko manj je bil doslej izpostavljen podatek glede števila domnevnih aktivistov Islamske države, ki naj bi se v lanskem letu pomešali v migrantski tok in na ta način (i)legalno pretihotapili v Evropsko unijo: šlo naj bi za 4000 potencialnih skrajnežev, pripravljenih na vse. Številka je verjetno zelo realna, kajti ob včerajšnjih napadih v Bruslju je bilo rečeno, da se v vrstah "kalifata" bori vsaj 450 belgijskih državljanov.

Če upoštevamo migrantski tok, ki je lani po t.i. Balkanski poti več mesecev potekal tudi čez naše ozemlje, potem je šel velik del teh 4000 islamistov prav čez Slovenijo. Toda to seveda še ne pomeni neposredne varnostne grožnje, kajti edini cilj teh infiltriranih vojakov so bile države v središču Evropske unije, medtem ko jih periferija, na katero sodi tudi Slovenija, doslej niti ni zanimala. Morda je za našo državo prav to dejstvo lahko rešilno, saj teroristične grožnje zaradi odmaknjenosti od glavnih centrov dogajanja, predvsem pa absolutne nepomembnosti, niti ne moremo jemati resno - vsaj zaenkrat tako kaže. Bolj se kaže zamisliti nad včerajšno neobičajno razpravo parlamentarnega odbora za obrambo, ki ga vodi opozicijski poslanec Žan Mahnič (SDS): razpravljali so namreč o hibridnem vojskovanju oziroma o Sloveniji kot tarči ruskega hibridnega vojskovanja.

Kaj naj bi to pomenilo? Po Mahničevih besedah hibridno vojskovanje ni nekaj novega, gre za neko nekonvencionalno bojevanje, ki vključuje tako ekonomsko, kibernetsko kot tudi propagandno bojevanje, je pojasnil predsednik odbora za obrambo in opozoril, da je "Slovenija tarča ruskega hibridnega vojskovanja, pri čemer pa je mogoče zaznati, da je Slovenija največja tarča s strani propagande".

"V slovenskih medijih je mogoče zaslediti veliko proruskih in kontra-ameriških stališč predvsem v primeru krize v Siriji in Iraku in krize v Ukrajini. Danes smo dobili potrditev, da so tu aktivne ruske obveščevalne službe in da targetirajo tudi nekatere slovenske novinarje, ki jim ob tem asistirajo."

Ali je mladi poslanec s tem mislil tudi na tisti novinarki, ki ju je pred kratkim kot prostitutki javno razkrinkal njegov predsednik Janez Janša, zaenkrat še ni znano. Je pa šokantna izjava na socialnem omrežju twitter iz razumljivih razlogov dvignila veliko prahu, kajti doslej takšnega nivoja komuniciranja še nismo bili vajeni. Marsikdo je bil ob tem celo tako šokiran, da je pomislil, da vodja opozicije morda potrebuje tudi psihoterapevtsko pomoč.