Komentar

Hrvaška bi morala izstopiti iz Evropske unije

Arbitraža je v bistvu menjalna pogodba, ki je dala našo podporo hrvaškemu vstopu v EU, v zameno pa naj bi arbitražno sodišče Sloveniji omogočilo (teritorialni) stik z mednarodnim morjem. A Hrvaška je potem, ko je dobila vse, kar je hotela, sodišču povedala, da pogodba več ne velja.

23.03.2016 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   arbitraža   slovenija   hrvaška

Zdaj je torej bolj ali manj jasno, v kakšno godljo se je spravila Slovenija z Arbitražnim sporazumom, ki je v bistvu menjalna pogodba, in z ljubiteljskimi postopki Erjavčeve ekipe.

"The Tribunal will now begin its deliberations concerning the legal implications of the matters set out in Croatias letters of 24 July 2015 and 31 July 2015. In the meantime, any consideration by the Tribunal regarding the merits of the underlying territorial and maritime dispute remains suspended... the essential 'quid pro quo' of the Agreement, which sought to ensure the realization of the respective vital interests of both sides: These were Croatias accession to the European Union, which it had achieved after the Arbitration Agreement had entered into force, and the determination by the Tribunal of Slovenias 'junction to the High Sea', which was yet outstanding."

(Permanent Court of Arbitration, The Hague, Press Release, March 18, 2016)

 

 

V uradnem sporočilu Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu z dne 18. marca 2016 piše, da bodo sodniki preučili pravne posledice zadev, ki jih je Hrvaška navedla v svojih dopisih 24. in 31. julija 2015. Do odločitve o teh zadevah sodišče prekinja z vsebinskim preiskovanjem ozemeljskega in morskega spora. Kot je znano, je v očeh Hrvaške arbitražno podjetje - zaradi dogovarjanja med Drenikovo in Sekolcem - končano in nesmiselno. Ob obisku sodišča 17. marca 2016 je slovenski zunanji minister sodišče opozoril na načelo quid pro quo arbitražnega sporazuma, ki naj bi zagotovilo uresničitev vitalnih interesov sprtih strani: interesa Hrvaške, da vstopi v Evropsko unijo (kar se je že zgodilo), in interesa Slovenije, da ji sodišče določi stik s odprtim morjem (kar se še ni zgodilo). Hrvaška se ni odzvala vabilu sodišča v Haagu, naj ustno predstavi svoje stališče.

 

Kljub svojim skrbnim formulacijam sporočilo ni spodbudno. Prvič se sodišče se ne bo ukvarjalo z zadevo, zaradi katere je bilo ustanovljeno, ampak s hrvaškim izstopanjem iz arbitražnega podjetja. In drugič: po novem je Slovenija arbitražni sporazum preimenovala v menjalno pogodbo med Slovenijo in Arbitražnim sodiščem, po kateri naj bi Slovenija naredila nekaj koristnega za Hrvaško, v zameno pa naj bi nekaj koristnega za Slovenijo naredilo haaško sodišče - ne pa Hrvaška. Ob tem je Slovenija svoj del pogodbe (bona fide) že izpolnila, sodišče pa bi svoj del izpolnilo, če bi zavrnilo hrvaške zahteve v navedenih dopisih. Iz vsega skupaj izhaja, da bi bila Hrvaška v najboljšem primeru dolžnica sodišča in ne Slovenije, ki dolga ne more izterjati, sodišče pa ni nikomur nič dolžno, kvečjemu mu nenizke stroške dolguje Slovenija. Zdaj je torej bolj ali manj jasno, v kakšno godljo se je spravila Slovenija z Arbitražnim sporazumom in z ljubiteljskimi postopki Erjavčeve ekipe.

 

Menjalna pogodba, ki jo imenujejo arbitražni sporazum, je Hrvaški dodelila kredit v višini slovenske podpore hrvaškemu vstopu v EU, v zameno pa naj bi sodišče Sloveniji omogočilo (teritorialni) stik med njenim ozemeljskim in mednarodnim morjem. Hrvaška je potem, ko je porabila kredit in dobila vse, kar je hotela, sodišču povedala, da pogodba več ne velja. V tem primeru bi najbrž Hrvaška morala izstopiti is Evropske unije, saj sodišču v šestih letih ni omogočila izpolnitve njegove dolžnosti do Slovenije. Prizanesljivi komentator bo ob tem seveda rekel, da sta si pogodbeni stranki izbrali nenavadno in tvegano pogodbeno razmerje: kot če bi kupec (hiše, avtomobila…) že stanoval v hiši ali se vozil z avtom, vendar kupnine prodajalcu ne bi plačal. Še več, kupec  je napovedal, da kupnine ne namerava plačati, hiše ali avta pa tudi ne namerava vrniti.

 

Seveda se godlja ni začela z Erjavčevo ekipo in tudi ne more biti samo rezultat njene obupne politike. Prvič sta si največje težave nakopali Pahorjeva vlada in ekipa Samuela Žbogarja leta 2009, ko sta nekaj mesecev razglašali, da bosta Hrvaški preprečili vstop v EU, na koncu pa sta pristali na bizarno "menjalno pogodbo", ki je sicer tvegano, če ne že nedostojno diplomatsko orodje. (Kar ne pomeni, da v diplomaciji ni mogoče iziljevati, prepovedane so samo kravje kupčije.) Drugič pa je za te težave odgovorna predvsem Hrvaška, za katero smo se lahko že večkrat prepričali, da je neverodostojen partner. Na primer leta 2001, ko je potrdila sporazum "Drnovšek-Račan", nato pa ga je, ko je po zaslugi slovenske velikodušnosti dosegla znani SOPS (Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju), ne da bi trenila z očesom, odpovedala.

 

Najnovejše vesti iz Haaga pa niso edini dokaz hrvaške diplomatske superiornosti. Kot so pred nekaj dnevi zavistno ugotovili slovenski mediji, je Hrvaška napovedala, da bo na njeni poti v Evropsko unijo - v zvezi s 23. poglavjem pristopne pogodbe - zaustavila Srbijo. Hrvaško zunanje ministrstvo je objavilo stališče, da Srbija ne upošteva človekovih pravic in pravic manjšin, kot zahtevajo zakoni EU. V zvezi s tem je treba spomniti na težave, ki jih je imela Slovenija pri spremljanju hrvaških pristopnih pogajanj leta 2008, v času svojega predsedovanja EU. Mnoga poglavja in mnogi dokumenti, s katerimi je Hrvaška nastopala v pogajanjih z Evropsko komisijo, so namreč vsebovali prejudice, tj. nedovoljene predpostavke v zvezi s potekom slovensko-hrvaške državne meje. Hrvaška je npr. dosledno risala mejo po sredini Piranskega zaliva. Slovenska diplomacija - vse do volitev leta 2008 - ni pristala na neprimerne listine, pri čemer se ni napihovala, da bo blokirala Hrvaško. Nasprotno, vedno in vselej smo govorili, da Hrvaško podpiramo, le da zahtevamo popravke.

 

Evropska unija dejansko trpi zaradi meddržavnih blokad. Grčija drži v precepu Ciper, Makedonijo in Turčijo, Hrvaška nagaja Srbiji, Britanci grozijo z izstopom… Iz teh in - seveda mnogih drugih - razlogov utegne zbujati zanimanje za april napovedana Mednarodna konferenca o evropskih ustavnih vprašanjih, ki jo pripravlja Evropska pravna fakulteta.

 

Mimogrede rečeno: morda je zdaj primeren trenutek, da Makedonija (ki jo mnoge države še vedno imenujejo Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) - zaradi migrantske krize - zahteva pospešen postopek pri sprejemanju v EU in NATO, od Grčije pa, da neha zapletati njeno življenje zaradi imena. Satirični komentar bi se seveda lahko glasil: kaj pa pričakujete od balkanskih držav? Vprašanje za katerega od slovenskih televizijskih resničnostnih šovov in kvizov pa bi lahko bilo:

 

"V čem sta si podobni in v čem se razlikujeta hrvaška in slovenska diplomacija?"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
9
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,539
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,105
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,647
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,322
05/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,300
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,956
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,517
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 817
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 826
10/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 451