Komentar

Hrvaška bi morala izstopiti iz Evropske unije

Arbitraža je v bistvu menjalna pogodba, ki je dala našo podporo hrvaškemu vstopu v EU, v zameno pa naj bi arbitražno sodišče Sloveniji omogočilo (teritorialni) stik z mednarodnim morjem. A Hrvaška je potem, ko je dobila vse, kar je hotela, sodišču povedala, da pogodba več ne velja.

23.03.2016 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   arbitraža   slovenija   hrvaška

Zdaj je torej bolj ali manj jasno, v kakšno godljo se je spravila Slovenija z Arbitražnim sporazumom, ki je v bistvu menjalna pogodba, in z ljubiteljskimi postopki Erjavčeve ekipe.

"The Tribunal will now begin its deliberations concerning the legal implications of the matters set out in Croatias letters of 24 July 2015 and 31 July 2015. In the meantime, any consideration by the Tribunal regarding the merits of the underlying territorial and maritime dispute remains suspended... the essential 'quid pro quo' of the Agreement, which sought to ensure the realization of the respective vital interests of both sides: These were Croatias accession to the European Union, which it had achieved after the Arbitration Agreement had entered into force, and the determination by the Tribunal of Slovenias 'junction to the High Sea', which was yet outstanding."

(Permanent Court of Arbitration, The Hague, Press Release, March 18, 2016)

 

 

V uradnem sporočilu Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu z dne 18. marca 2016 piše, da bodo sodniki preučili pravne posledice zadev, ki jih je Hrvaška navedla v svojih dopisih 24. in 31. julija 2015. Do odločitve o teh zadevah sodišče prekinja z vsebinskim preiskovanjem ozemeljskega in morskega spora. Kot je znano, je v očeh Hrvaške arbitražno podjetje - zaradi dogovarjanja med Drenikovo in Sekolcem - končano in nesmiselno. Ob obisku sodišča 17. marca 2016 je slovenski zunanji minister sodišče opozoril na načelo quid pro quo arbitražnega sporazuma, ki naj bi zagotovilo uresničitev vitalnih interesov sprtih strani: interesa Hrvaške, da vstopi v Evropsko unijo (kar se je že zgodilo), in interesa Slovenije, da ji sodišče določi stik s odprtim morjem (kar se še ni zgodilo). Hrvaška se ni odzvala vabilu sodišča v Haagu, naj ustno predstavi svoje stališče.

 

Kljub svojim skrbnim formulacijam sporočilo ni spodbudno. Prvič se sodišče se ne bo ukvarjalo z zadevo, zaradi katere je bilo ustanovljeno, ampak s hrvaškim izstopanjem iz arbitražnega podjetja. In drugič: po novem je Slovenija arbitražni sporazum preimenovala v menjalno pogodbo med Slovenijo in Arbitražnim sodiščem, po kateri naj bi Slovenija naredila nekaj koristnega za Hrvaško, v zameno pa naj bi nekaj koristnega za Slovenijo naredilo haaško sodišče - ne pa Hrvaška. Ob tem je Slovenija svoj del pogodbe (bona fide) že izpolnila, sodišče pa bi svoj del izpolnilo, če bi zavrnilo hrvaške zahteve v navedenih dopisih. Iz vsega skupaj izhaja, da bi bila Hrvaška v najboljšem primeru dolžnica sodišča in ne Slovenije, ki dolga ne more izterjati, sodišče pa ni nikomur nič dolžno, kvečjemu mu nenizke stroške dolguje Slovenija. Zdaj je torej bolj ali manj jasno, v kakšno godljo se je spravila Slovenija z Arbitražnim sporazumom in z ljubiteljskimi postopki Erjavčeve ekipe.

 

Menjalna pogodba, ki jo imenujejo arbitražni sporazum, je Hrvaški dodelila kredit v višini slovenske podpore hrvaškemu vstopu v EU, v zameno pa naj bi sodišče Sloveniji omogočilo (teritorialni) stik med njenim ozemeljskim in mednarodnim morjem. Hrvaška je potem, ko je porabila kredit in dobila vse, kar je hotela, sodišču povedala, da pogodba več ne velja. V tem primeru bi najbrž Hrvaška morala izstopiti is Evropske unije, saj sodišču v šestih letih ni omogočila izpolnitve njegove dolžnosti do Slovenije. Prizanesljivi komentator bo ob tem seveda rekel, da sta si pogodbeni stranki izbrali nenavadno in tvegano pogodbeno razmerje: kot če bi kupec (hiše, avtomobila…) že stanoval v hiši ali se vozil z avtom, vendar kupnine prodajalcu ne bi plačal. Še več, kupec  je napovedal, da kupnine ne namerava plačati, hiše ali avta pa tudi ne namerava vrniti.

 

Seveda se godlja ni začela z Erjavčevo ekipo in tudi ne more biti samo rezultat njene obupne politike. Prvič sta si največje težave nakopali Pahorjeva vlada in ekipa Samuela Žbogarja leta 2009, ko sta nekaj mesecev razglašali, da bosta Hrvaški preprečili vstop v EU, na koncu pa sta pristali na bizarno "menjalno pogodbo", ki je sicer tvegano, če ne že nedostojno diplomatsko orodje. (Kar ne pomeni, da v diplomaciji ni mogoče iziljevati, prepovedane so samo kravje kupčije.) Drugič pa je za te težave odgovorna predvsem Hrvaška, za katero smo se lahko že večkrat prepričali, da je neverodostojen partner. Na primer leta 2001, ko je potrdila sporazum "Drnovšek-Račan", nato pa ga je, ko je po zaslugi slovenske velikodušnosti dosegla znani SOPS (Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju), ne da bi trenila z očesom, odpovedala.

 

Najnovejše vesti iz Haaga pa niso edini dokaz hrvaške diplomatske superiornosti. Kot so pred nekaj dnevi zavistno ugotovili slovenski mediji, je Hrvaška napovedala, da bo na njeni poti v Evropsko unijo - v zvezi s 23. poglavjem pristopne pogodbe - zaustavila Srbijo. Hrvaško zunanje ministrstvo je objavilo stališče, da Srbija ne upošteva človekovih pravic in pravic manjšin, kot zahtevajo zakoni EU. V zvezi s tem je treba spomniti na težave, ki jih je imela Slovenija pri spremljanju hrvaških pristopnih pogajanj leta 2008, v času svojega predsedovanja EU. Mnoga poglavja in mnogi dokumenti, s katerimi je Hrvaška nastopala v pogajanjih z Evropsko komisijo, so namreč vsebovali prejudice, tj. nedovoljene predpostavke v zvezi s potekom slovensko-hrvaške državne meje. Hrvaška je npr. dosledno risala mejo po sredini Piranskega zaliva. Slovenska diplomacija - vse do volitev leta 2008 - ni pristala na neprimerne listine, pri čemer se ni napihovala, da bo blokirala Hrvaško. Nasprotno, vedno in vselej smo govorili, da Hrvaško podpiramo, le da zahtevamo popravke.

 

Evropska unija dejansko trpi zaradi meddržavnih blokad. Grčija drži v precepu Ciper, Makedonijo in Turčijo, Hrvaška nagaja Srbiji, Britanci grozijo z izstopom… Iz teh in - seveda mnogih drugih - razlogov utegne zbujati zanimanje za april napovedana Mednarodna konferenca o evropskih ustavnih vprašanjih, ki jo pripravlja Evropska pravna fakulteta.

 

Mimogrede rečeno: morda je zdaj primeren trenutek, da Makedonija (ki jo mnoge države še vedno imenujejo Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) - zaradi migrantske krize - zahteva pospešen postopek pri sprejemanju v EU in NATO, od Grčije pa, da neha zapletati njeno življenje zaradi imena. Satirični komentar bi se seveda lahko glasil: kaj pa pričakujete od balkanskih držav? Vprašanje za katerega od slovenskih televizijskih resničnostnih šovov in kvizov pa bi lahko bilo:

 

"V čem sta si podobni in v čem se razlikujeta hrvaška in slovenska diplomacija?"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
1
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.782
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.929
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.902
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.794
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.447
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.529
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.224
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 893
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 905