Komentar

Hrvaška bi morala izstopiti iz Evropske unije

Arbitraža je v bistvu menjalna pogodba, ki je dala našo podporo hrvaškemu vstopu v EU, v zameno pa naj bi arbitražno sodišče Sloveniji omogočilo (teritorialni) stik z mednarodnim morjem. A Hrvaška je potem, ko je dobila vse, kar je hotela, sodišču povedala, da pogodba več ne velja.

23.03.2016 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   arbitraža   slovenija   hrvaška

Zdaj je torej bolj ali manj jasno, v kakšno godljo se je spravila Slovenija z Arbitražnim sporazumom, ki je v bistvu menjalna pogodba, in z ljubiteljskimi postopki Erjavčeve ekipe.

"The Tribunal will now begin its deliberations concerning the legal implications of the matters set out in Croatias letters of 24 July 2015 and 31 July 2015. In the meantime, any consideration by the Tribunal regarding the merits of the underlying territorial and maritime dispute remains suspended... the essential 'quid pro quo' of the Agreement, which sought to ensure the realization of the respective vital interests of both sides: These were Croatias accession to the European Union, which it had achieved after the Arbitration Agreement had entered into force, and the determination by the Tribunal of Slovenias 'junction to the High Sea', which was yet outstanding."

(Permanent Court of Arbitration, The Hague, Press Release, March 18, 2016)

 

 

V uradnem sporočilu Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu z dne 18. marca 2016 piše, da bodo sodniki preučili pravne posledice zadev, ki jih je Hrvaška navedla v svojih dopisih 24. in 31. julija 2015. Do odločitve o teh zadevah sodišče prekinja z vsebinskim preiskovanjem ozemeljskega in morskega spora. Kot je znano, je v očeh Hrvaške arbitražno podjetje - zaradi dogovarjanja med Drenikovo in Sekolcem - končano in nesmiselno. Ob obisku sodišča 17. marca 2016 je slovenski zunanji minister sodišče opozoril na načelo quid pro quo arbitražnega sporazuma, ki naj bi zagotovilo uresničitev vitalnih interesov sprtih strani: interesa Hrvaške, da vstopi v Evropsko unijo (kar se je že zgodilo), in interesa Slovenije, da ji sodišče določi stik s odprtim morjem (kar se še ni zgodilo). Hrvaška se ni odzvala vabilu sodišča v Haagu, naj ustno predstavi svoje stališče.

 

Kljub svojim skrbnim formulacijam sporočilo ni spodbudno. Prvič se sodišče se ne bo ukvarjalo z zadevo, zaradi katere je bilo ustanovljeno, ampak s hrvaškim izstopanjem iz arbitražnega podjetja. In drugič: po novem je Slovenija arbitražni sporazum preimenovala v menjalno pogodbo med Slovenijo in Arbitražnim sodiščem, po kateri naj bi Slovenija naredila nekaj koristnega za Hrvaško, v zameno pa naj bi nekaj koristnega za Slovenijo naredilo haaško sodišče - ne pa Hrvaška. Ob tem je Slovenija svoj del pogodbe (bona fide) že izpolnila, sodišče pa bi svoj del izpolnilo, če bi zavrnilo hrvaške zahteve v navedenih dopisih. Iz vsega skupaj izhaja, da bi bila Hrvaška v najboljšem primeru dolžnica sodišča in ne Slovenije, ki dolga ne more izterjati, sodišče pa ni nikomur nič dolžno, kvečjemu mu nenizke stroške dolguje Slovenija. Zdaj je torej bolj ali manj jasno, v kakšno godljo se je spravila Slovenija z Arbitražnim sporazumom in z ljubiteljskimi postopki Erjavčeve ekipe.

 

Menjalna pogodba, ki jo imenujejo arbitražni sporazum, je Hrvaški dodelila kredit v višini slovenske podpore hrvaškemu vstopu v EU, v zameno pa naj bi sodišče Sloveniji omogočilo (teritorialni) stik med njenim ozemeljskim in mednarodnim morjem. Hrvaška je potem, ko je porabila kredit in dobila vse, kar je hotela, sodišču povedala, da pogodba več ne velja. V tem primeru bi najbrž Hrvaška morala izstopiti is Evropske unije, saj sodišču v šestih letih ni omogočila izpolnitve njegove dolžnosti do Slovenije. Prizanesljivi komentator bo ob tem seveda rekel, da sta si pogodbeni stranki izbrali nenavadno in tvegano pogodbeno razmerje: kot če bi kupec (hiše, avtomobila…) že stanoval v hiši ali se vozil z avtom, vendar kupnine prodajalcu ne bi plačal. Še več, kupec  je napovedal, da kupnine ne namerava plačati, hiše ali avta pa tudi ne namerava vrniti.

 

Seveda se godlja ni začela z Erjavčevo ekipo in tudi ne more biti samo rezultat njene obupne politike. Prvič sta si največje težave nakopali Pahorjeva vlada in ekipa Samuela Žbogarja leta 2009, ko sta nekaj mesecev razglašali, da bosta Hrvaški preprečili vstop v EU, na koncu pa sta pristali na bizarno "menjalno pogodbo", ki je sicer tvegano, če ne že nedostojno diplomatsko orodje. (Kar ne pomeni, da v diplomaciji ni mogoče iziljevati, prepovedane so samo kravje kupčije.) Drugič pa je za te težave odgovorna predvsem Hrvaška, za katero smo se lahko že večkrat prepričali, da je neverodostojen partner. Na primer leta 2001, ko je potrdila sporazum "Drnovšek-Račan", nato pa ga je, ko je po zaslugi slovenske velikodušnosti dosegla znani SOPS (Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju), ne da bi trenila z očesom, odpovedala.

 

Najnovejše vesti iz Haaga pa niso edini dokaz hrvaške diplomatske superiornosti. Kot so pred nekaj dnevi zavistno ugotovili slovenski mediji, je Hrvaška napovedala, da bo na njeni poti v Evropsko unijo - v zvezi s 23. poglavjem pristopne pogodbe - zaustavila Srbijo. Hrvaško zunanje ministrstvo je objavilo stališče, da Srbija ne upošteva človekovih pravic in pravic manjšin, kot zahtevajo zakoni EU. V zvezi s tem je treba spomniti na težave, ki jih je imela Slovenija pri spremljanju hrvaških pristopnih pogajanj leta 2008, v času svojega predsedovanja EU. Mnoga poglavja in mnogi dokumenti, s katerimi je Hrvaška nastopala v pogajanjih z Evropsko komisijo, so namreč vsebovali prejudice, tj. nedovoljene predpostavke v zvezi s potekom slovensko-hrvaške državne meje. Hrvaška je npr. dosledno risala mejo po sredini Piranskega zaliva. Slovenska diplomacija - vse do volitev leta 2008 - ni pristala na neprimerne listine, pri čemer se ni napihovala, da bo blokirala Hrvaško. Nasprotno, vedno in vselej smo govorili, da Hrvaško podpiramo, le da zahtevamo popravke.

 

Evropska unija dejansko trpi zaradi meddržavnih blokad. Grčija drži v precepu Ciper, Makedonijo in Turčijo, Hrvaška nagaja Srbiji, Britanci grozijo z izstopom… Iz teh in - seveda mnogih drugih - razlogov utegne zbujati zanimanje za april napovedana Mednarodna konferenca o evropskih ustavnih vprašanjih, ki jo pripravlja Evropska pravna fakulteta.

 

Mimogrede rečeno: morda je zdaj primeren trenutek, da Makedonija (ki jo mnoge države še vedno imenujejo Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) - zaradi migrantske krize - zahteva pospešen postopek pri sprejemanju v EU in NATO, od Grčije pa, da neha zapletati njeno življenje zaradi imena. Satirični komentar bi se seveda lahko glasil: kaj pa pričakujete od balkanskih držav? Vprašanje za katerega od slovenskih televizijskih resničnostnih šovov in kvizov pa bi lahko bilo:

 

"V čem sta si podobni in v čem se razlikujeta hrvaška in slovenska diplomacija?"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,705
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,393
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,113
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 817
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,968
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 532