Komentar

Molitveni stroji molijo s števili

Leta 2016, sto let po nastanku Malevičeve umetnine Supremus št. 56, v vesolju še vedno nimamo v celoti emancipirane tehnologije. Vesoljska tehnologija je bolj ali manj v službi znanstvenega raziskovanja nezemljskih realnosti in je podpora zemeljski ekonomiji.

27.03.2016 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   edvard zajc   miha turšič   noordung   informatrix

Umetnost je prečiščena resničnost, osvobojena od volje, ki jo prežema življenje.

Uvod v komentar I.: Umetnina. knjiga Edvarda Zajca Informatrix, je ultimativno umetniško delo XX. stoletja za XXI. stoletje. Informatrix nas opozarja in zavezuje že skoraj petinštirideset let k reformnemu načinu branja v vseh smislih, na vseh ravneh. Zajčevo procesiranje knjige-umetnine-mojstrovine se je začelo že leta 1971, izšla pa je leta 1979 v Založništvu Tržaškega tiska (Editoriale stampa Triestina). Urednik knjige je bil Marko Kravos, predstavitveni tekst pa je napisal France Dacar.

 

Uvod v komentar II.: Miha Turšič je prejšnji teden v Muzeju sodobne umetnosti (MUSUM) telepredaval o svojih trenutnih pozicijah. Avditoriju se je oglasil iz Amsterdama, kjer se trenutno nahaja. Poročal nam je o kozmifikaciji umetnosti, o Malevičevih Supremusih in o računalniški umetnosti Edvarda Zajca.

 

Postopek I.: Informatrix: "Jedro knjige je 64 strani z likovnimi in številčnimi podatki. Razmerja med dvojicami strani posredujejo gradivo za oblikovanje kompozicij___ Postopek branja knjige je risanje."

 

Postopek II.: Z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem se nahajmo v tretjem desetletju petdesetletnega projektila "Noordung: 1995-2045". Nahajmo se v desetletju, ko je nastopil čas za razvoj protokolov nadomestitve igralskega mimezisa z orbitalnim umetniškim telesom, umbotom, umetniškim satelitom (2015-2025).

 

Turšičeve amsterdamske teze:

 

1. Miha Turšič meni, da je mit "Noordung: 1995-2045" že dovolj znan in razviden, predvsem v umetniški skupnosti. Zato pravi, da je prišel čas, ko je nujno potrebno manifestativno zamenjati nosilca vloge v gledališki strukturi za umetniški satelit. Predvsem zato, da bo lahko v razumevaje mita vstopila širša zainteresirana javnost.

 

2. Miha Turšič meni, da so osrednja zgodovinska referenca za kozmifikacijo umetnosti kozmistični Supremusi Kazimirja Severinoviča Maleviča. Supremuse razume v neposredni povezavi z Malevičevim tekstom "Supremus" iz leta 1920. Ohranjeni so še Supremusi št. 18, št. 38, št. 50, št. 51, št. 52, št. 55, št. 56, št. 57, št. 58, št. 67, št. 78, št. 79, št. 84 in št. 118. Vir, ki nam to potrjuje, je najpreglednejši katalog Malevičevih del Catalougue Raisonne Andreja Nakova iz leta 2002.

Umetnine "Supremus" so v umetnost XX. stoletja zarezale kot tista umetnost, ki ne upodabljaja nič drugega kot samo sebe. Izhaja iz svoje lastne energije, izhajajoč iz lastnih oblik in svetlobe. Malevič jih imenuje umetniška bitja, ki nimajo več stika z Zemljo. To so sateliti, opremljeni z razumom in zmožni živeti lastno življenje. Zajčevo optimalno projekcijo "Informatrixa" danes lahko razumemo kot logičen proces, ki je sledil pol stoletja kasneje po izumih "Supremusov". Računalniška umetnost Evarda Zajca je njeno logično nadaljevanje.

 

3. Edvard Zajec opiše računalniško umetnost kot tisto umetnost, ki jo na osnovi umetniškega algoritma proizvajajo računalniki. Toda ti se od običajnih algoritmov razlikujejo po tem, da so umetniški algoritmi čutni. Optimalno projekcijo umetnine doživljamo prek čutnih algoritmov. Pri Malevičevih Supremusih umetnino doživljamo kot energijo oblik in svetlob na platnu, pri Edvardu Zajcu pa kot zvočno in svetlobno modulacijo!

 

4. Leta 2016, sto let po nastanku umetnine Supremus št. 56, v vesolju še vedno nimamo v celoti emancipirane tehnologije. Vesoljska tehnologija je več ali manj v službi znanstvenega raziskovanja nezemljskih realnosti in je podpora zemeljski ekonomiji. Zaradi kompleksnosti tehnoloških procesov v vesolju se je avtomatizacija vsega izkazala za nepogrešljivo. V zadnjih dveh desetletjih pa se je preoblikovala iz tehnoloških podaljškov v tehnološke entitete. Znanje umetnega živega (artificial life) in umetne inteligence ključno vpliva na vesoljsko tehnologijo.

 

5. Miha Turšič je procese avtomatizacije in avtonomije umetnine skupaj s dr. Špelo Petrič začel raziskovati že pred časom v sklopu projketa Voyager/140AU, kjer sta na osnovi samovzdržnega metabolnega algoritma, okoljskih podatkov PLS instrumenta dr. Antona Mavretiča in modela prvega računalnika v vesolju avtopoetsko vzorčila zvočno strukturo.

 

6. Evropska vesoljska agencija (ESA) se z vprašanjem tehnološke avtonomije ukvarja v sklopu misje PROBA (Project for On-Board Autonomy). Miha Turšič mi je poslal sporočilo z odlično novico. Naslednji teden gre v Esin center, ki se nahaja v mestu Redu na Nizozemskem, kjer izvajajo nadzor nad programom. Obljubili so mu dostop do avtentičnih podatkov stanja PROBA satelitov, ki jih bomo uporabili za proizvodnjo prototipa protokolov metodološke nadomestitve igralčevega ali igralčinega telesa.

 

7. Miha nama je z Dunjo v zadniji elektronski pošti sporočil, da se je lotil razvoja delujočega prototipa substituta MG preminule igralke Milene Grm, ki bo tehnološko zasnovana na preverjeni platformi "Raspberry Pi Sense Hat". Njegov zadnji stavek iz elektronske pošte je: "Ta nam omogoča, da razvijemo umetniški protokol nadomestitve, mogoče že do U3."

 

 

Usmerjenost I:

Informatrix: "Bralec lahko usmerja osi oblik po svoje ali z osmi že postavljenih oblik. Pri tem lahko spreminja različne elemente in podatke iz knjige za gradnjo svojih pravil. Lahko pa išče gradivo za nova pravila tudi drugje."

 

Usmerjenost II.:

1927: Tržaški konstruktivistični ambient / Avgust Černigoj je bil profesor likovnega pouka Edvardu Zajcu na gimnaziji v Trstu / 1961: Človeštvo je že pripravljeno na veliko spreminjanje / Začetek spreminjanja v umetnosti Srednje Evrope se začne z zagrebškimi Novimi tendencami prek konference neuvrščenih / 1962: Eksperimentiranje z vizulano percepcijo / 1966: Potreba po računalniško generiranemu prostoru / 196:: Smo na začetku novega raziskovalnega veka. Naša kreativna moč nas bo naučila novih postopkov algoritemskega programiranja, ki bo človeštvo planetarno povezalo. Razkriva se nam še zastrt svet / Programer, tovariš v umetnosti Edvarda Zajca je bil ing. Matjaž Hmeljak /

 

Rani računalniški vek. a.) L-E-P-O-T-A! Črke se spreminjajo v električne impulze. Računalniška glasba. b.) H-R-U-P! Računalniška grafika programira dialog med človekom in strojem. Računalniška grafika. c.) S-A-M-O-G-L-A-S-N-I-K!

 

Glas je eden najkompleksnejših strojev. Zato je potrebno brati knjigo Informatrix naglas.

 

Ni si več potrebno memorizirati kompleksnih pravil, to za nas zdaj opravljajo računalniki. Računalnik zelo hitro preračuna naše navodilo z logično programiranimi procedurami. Tako smo dobili tudi računalniško generiran film. Fenomenalno fokusiran. Računalniško nadziran.

 

Edvard Zajec vklaplja tehnologijo v človeško oko. Računalniški interfilm vizualizira tisto, česar ne moremo neposredno videti. Ne oponaša, predvsem preračunava. Molitveni stroji molijo s števili. Vizualne informacije oblikujejo naše vizualne potrebe. Če je didaktika XX. stoletja morala pripraviti mlada telesa na življenje, jih mora v XXI. stoletju pripraviti na navidezna življenja. Nič ni neskončno, vse se da izračunati! Kdaj se je spremeba začela? Tudi s knjigo-umetnino Informatrix leta 1979. Leta 1980 je bil svet že popolnoma nov. Avantgarda je že živela v računalnikih. Umetniki so bili v naporu, da ohranijo svojo funkcionalnost. Vsako umetnikovo dejanje se nanaša na njegovo zadnje dejanje ali na celo življenje kot zaokroženo celoto, ki ga seveda določa zadnje dejanje.

 

Tudi na umetnost Edvarda Zajca, tudi na umetnost Dunje Zupančič in Mihe Turšiča.

 

Umetnost je prečiščena resničnost, osvobojena od volje, ki jo prežema življenje.

 

 

Sklepna misel I.:

Informatrix: "Idealno sredstvo, ki bi omogočalo polno doživljanje v času porajanja likovnega dogodka, bi bil resda elektronski računalnik z grafičnim zaslonom, vendar tak pristop ni posebno razširjen, ker računalniška tehnologija še ni prodrla v vsakdanjo uporabo. Knjiga na svojstven način, brez uporabe računalnika omogoča vpogled v oblikovne postopke."

 

Sklepna misel II:

Zato je potrebno knjigo Telelogija je brati naglas!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O samozavesti slovenskih politikov: Vsi imajo načrt, dokler ne dobijo ene na gobec*
1
14.08.2020 22:44
Slepo pego samozavesti smo lahko lepo videli ob sestopu visokega ameriškega gosta z letala. Državni sekretar Mike Pompeo se je ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
6
12.08.2020 23:00
Z žalostjo spremljam dogajanje, povezano s 5G in uvajanjem te tehnologije. Ne motita me kolega Gregor Kos in njegovo gibanje, ki ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
4
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
12
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
17
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
14
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.472
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.427
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 2.067
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.024
05/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.705
06/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.787
07/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.428
08/
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.338
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.193
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 14.849