Komentar

Molitveni stroji molijo s števili

Leta 2016, sto let po nastanku Malevičeve umetnine Supremus št. 56, v vesolju še vedno nimamo v celoti emancipirane tehnologije. Vesoljska tehnologija je bolj ali manj v službi znanstvenega raziskovanja nezemljskih realnosti in je podpora zemeljski ekonomiji.

27.03.2016 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   edvard zajc   miha turšič   noordung   informatrix

Umetnost je prečiščena resničnost, osvobojena od volje, ki jo prežema življenje.

Uvod v komentar I.: Umetnina. knjiga Edvarda Zajca Informatrix, je ultimativno umetniško delo XX. stoletja za XXI. stoletje. Informatrix nas opozarja in zavezuje že skoraj petinštirideset let k reformnemu načinu branja v vseh smislih, na vseh ravneh. Zajčevo procesiranje knjige-umetnine-mojstrovine se je začelo že leta 1971, izšla pa je leta 1979 v Založništvu Tržaškega tiska (Editoriale stampa Triestina). Urednik knjige je bil Marko Kravos, predstavitveni tekst pa je napisal France Dacar.

 

Uvod v komentar II.: Miha Turšič je prejšnji teden v Muzeju sodobne umetnosti (MUSUM) telepredaval o svojih trenutnih pozicijah. Avditoriju se je oglasil iz Amsterdama, kjer se trenutno nahaja. Poročal nam je o kozmifikaciji umetnosti, o Malevičevih Supremusih in o računalniški umetnosti Edvarda Zajca.

 

Postopek I.: Informatrix: "Jedro knjige je 64 strani z likovnimi in številčnimi podatki. Razmerja med dvojicami strani posredujejo gradivo za oblikovanje kompozicij___ Postopek branja knjige je risanje."

 

Postopek II.: Z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem se nahajmo v tretjem desetletju petdesetletnega projektila "Noordung: 1995-2045". Nahajmo se v desetletju, ko je nastopil čas za razvoj protokolov nadomestitve igralskega mimezisa z orbitalnim umetniškim telesom, umbotom, umetniškim satelitom (2015-2025).

 

Turšičeve amsterdamske teze:

 

1. Miha Turšič meni, da je mit "Noordung: 1995-2045" že dovolj znan in razviden, predvsem v umetniški skupnosti. Zato pravi, da je prišel čas, ko je nujno potrebno manifestativno zamenjati nosilca vloge v gledališki strukturi za umetniški satelit. Predvsem zato, da bo lahko v razumevaje mita vstopila širša zainteresirana javnost.

 

2. Miha Turšič meni, da so osrednja zgodovinska referenca za kozmifikacijo umetnosti kozmistični Supremusi Kazimirja Severinoviča Maleviča. Supremuse razume v neposredni povezavi z Malevičevim tekstom "Supremus" iz leta 1920. Ohranjeni so še Supremusi št. 18, št. 38, št. 50, št. 51, št. 52, št. 55, št. 56, št. 57, št. 58, št. 67, št. 78, št. 79, št. 84 in št. 118. Vir, ki nam to potrjuje, je najpreglednejši katalog Malevičevih del Catalougue Raisonne Andreja Nakova iz leta 2002.

Umetnine "Supremus" so v umetnost XX. stoletja zarezale kot tista umetnost, ki ne upodabljaja nič drugega kot samo sebe. Izhaja iz svoje lastne energije, izhajajoč iz lastnih oblik in svetlobe. Malevič jih imenuje umetniška bitja, ki nimajo več stika z Zemljo. To so sateliti, opremljeni z razumom in zmožni živeti lastno življenje. Zajčevo optimalno projekcijo "Informatrixa" danes lahko razumemo kot logičen proces, ki je sledil pol stoletja kasneje po izumih "Supremusov". Računalniška umetnost Evarda Zajca je njeno logično nadaljevanje.

 

3. Edvard Zajec opiše računalniško umetnost kot tisto umetnost, ki jo na osnovi umetniškega algoritma proizvajajo računalniki. Toda ti se od običajnih algoritmov razlikujejo po tem, da so umetniški algoritmi čutni. Optimalno projekcijo umetnine doživljamo prek čutnih algoritmov. Pri Malevičevih Supremusih umetnino doživljamo kot energijo oblik in svetlob na platnu, pri Edvardu Zajcu pa kot zvočno in svetlobno modulacijo!

 

4. Leta 2016, sto let po nastanku umetnine Supremus št. 56, v vesolju še vedno nimamo v celoti emancipirane tehnologije. Vesoljska tehnologija je več ali manj v službi znanstvenega raziskovanja nezemljskih realnosti in je podpora zemeljski ekonomiji. Zaradi kompleksnosti tehnoloških procesov v vesolju se je avtomatizacija vsega izkazala za nepogrešljivo. V zadnjih dveh desetletjih pa se je preoblikovala iz tehnoloških podaljškov v tehnološke entitete. Znanje umetnega živega (artificial life) in umetne inteligence ključno vpliva na vesoljsko tehnologijo.

 

5. Miha Turšič je procese avtomatizacije in avtonomije umetnine skupaj s dr. Špelo Petrič začel raziskovati že pred časom v sklopu projketa Voyager/140AU, kjer sta na osnovi samovzdržnega metabolnega algoritma, okoljskih podatkov PLS instrumenta dr. Antona Mavretiča in modela prvega računalnika v vesolju avtopoetsko vzorčila zvočno strukturo.

 

6. Evropska vesoljska agencija (ESA) se z vprašanjem tehnološke avtonomije ukvarja v sklopu misje PROBA (Project for On-Board Autonomy). Miha Turšič mi je poslal sporočilo z odlično novico. Naslednji teden gre v Esin center, ki se nahaja v mestu Redu na Nizozemskem, kjer izvajajo nadzor nad programom. Obljubili so mu dostop do avtentičnih podatkov stanja PROBA satelitov, ki jih bomo uporabili za proizvodnjo prototipa protokolov metodološke nadomestitve igralčevega ali igralčinega telesa.

 

7. Miha nama je z Dunjo v zadniji elektronski pošti sporočil, da se je lotil razvoja delujočega prototipa substituta MG preminule igralke Milene Grm, ki bo tehnološko zasnovana na preverjeni platformi "Raspberry Pi Sense Hat". Njegov zadnji stavek iz elektronske pošte je: "Ta nam omogoča, da razvijemo umetniški protokol nadomestitve, mogoče že do U3."

 

 

Usmerjenost I:

Informatrix: "Bralec lahko usmerja osi oblik po svoje ali z osmi že postavljenih oblik. Pri tem lahko spreminja različne elemente in podatke iz knjige za gradnjo svojih pravil. Lahko pa išče gradivo za nova pravila tudi drugje."

 

Usmerjenost II.:

1927: Tržaški konstruktivistični ambient / Avgust Černigoj je bil profesor likovnega pouka Edvardu Zajcu na gimnaziji v Trstu / 1961: Človeštvo je že pripravljeno na veliko spreminjanje / Začetek spreminjanja v umetnosti Srednje Evrope se začne z zagrebškimi Novimi tendencami prek konference neuvrščenih / 1962: Eksperimentiranje z vizulano percepcijo / 1966: Potreba po računalniško generiranemu prostoru / 196:: Smo na začetku novega raziskovalnega veka. Naša kreativna moč nas bo naučila novih postopkov algoritemskega programiranja, ki bo človeštvo planetarno povezalo. Razkriva se nam še zastrt svet / Programer, tovariš v umetnosti Edvarda Zajca je bil ing. Matjaž Hmeljak /

 

Rani računalniški vek. a.) L-E-P-O-T-A! Črke se spreminjajo v električne impulze. Računalniška glasba. b.) H-R-U-P! Računalniška grafika programira dialog med človekom in strojem. Računalniška grafika. c.) S-A-M-O-G-L-A-S-N-I-K!

 

Glas je eden najkompleksnejših strojev. Zato je potrebno brati knjigo Informatrix naglas.

 

Ni si več potrebno memorizirati kompleksnih pravil, to za nas zdaj opravljajo računalniki. Računalnik zelo hitro preračuna naše navodilo z logično programiranimi procedurami. Tako smo dobili tudi računalniško generiran film. Fenomenalno fokusiran. Računalniško nadziran.

 

Edvard Zajec vklaplja tehnologijo v človeško oko. Računalniški interfilm vizualizira tisto, česar ne moremo neposredno videti. Ne oponaša, predvsem preračunava. Molitveni stroji molijo s števili. Vizualne informacije oblikujejo naše vizualne potrebe. Če je didaktika XX. stoletja morala pripraviti mlada telesa na življenje, jih mora v XXI. stoletju pripraviti na navidezna življenja. Nič ni neskončno, vse se da izračunati! Kdaj se je spremeba začela? Tudi s knjigo-umetnino Informatrix leta 1979. Leta 1980 je bil svet že popolnoma nov. Avantgarda je že živela v računalnikih. Umetniki so bili v naporu, da ohranijo svojo funkcionalnost. Vsako umetnikovo dejanje se nanaša na njegovo zadnje dejanje ali na celo življenje kot zaokroženo celoto, ki ga seveda določa zadnje dejanje.

 

Tudi na umetnost Edvarda Zajca, tudi na umetnost Dunje Zupančič in Mihe Turšiča.

 

Umetnost je prečiščena resničnost, osvobojena od volje, ki jo prežema življenje.

 

 

Sklepna misel I.:

Informatrix: "Idealno sredstvo, ki bi omogočalo polno doživljanje v času porajanja likovnega dogodka, bi bil resda elektronski računalnik z grafičnim zaslonom, vendar tak pristop ni posebno razširjen, ker računalniška tehnologija še ni prodrla v vsakdanjo uporabo. Knjiga na svojstven način, brez uporabe računalnika omogoča vpogled v oblikovne postopke."

 

Sklepna misel II:

Zato je potrebno knjigo Telelogija je brati naglas!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.794
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.581
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.250
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 932
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.108
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 841
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 819
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 492