Komentar

Molitveni stroji molijo s števili

Leta 2016, sto let po nastanku Malevičeve umetnine Supremus št. 56, v vesolju še vedno nimamo v celoti emancipirane tehnologije. Vesoljska tehnologija je bolj ali manj v službi znanstvenega raziskovanja nezemljskih realnosti in je podpora zemeljski ekonomiji.

27.03.2016 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   edvard zajc   miha turšič   noordung   informatrix

Umetnost je prečiščena resničnost, osvobojena od volje, ki jo prežema življenje.

Uvod v komentar I.: Umetnina. knjiga Edvarda Zajca Informatrix, je ultimativno umetniško delo XX. stoletja za XXI. stoletje. Informatrix nas opozarja in zavezuje že skoraj petinštirideset let k reformnemu načinu branja v vseh smislih, na vseh ravneh. Zajčevo procesiranje knjige-umetnine-mojstrovine se je začelo že leta 1971, izšla pa je leta 1979 v Založništvu Tržaškega tiska (Editoriale stampa Triestina). Urednik knjige je bil Marko Kravos, predstavitveni tekst pa je napisal France Dacar.

 

Uvod v komentar II.: Miha Turšič je prejšnji teden v Muzeju sodobne umetnosti (MUSUM) telepredaval o svojih trenutnih pozicijah. Avditoriju se je oglasil iz Amsterdama, kjer se trenutno nahaja. Poročal nam je o kozmifikaciji umetnosti, o Malevičevih Supremusih in o računalniški umetnosti Edvarda Zajca.

 

Postopek I.: Informatrix: "Jedro knjige je 64 strani z likovnimi in številčnimi podatki. Razmerja med dvojicami strani posredujejo gradivo za oblikovanje kompozicij___ Postopek branja knjige je risanje."

 

Postopek II.: Z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem se nahajmo v tretjem desetletju petdesetletnega projektila "Noordung: 1995-2045". Nahajmo se v desetletju, ko je nastopil čas za razvoj protokolov nadomestitve igralskega mimezisa z orbitalnim umetniškim telesom, umbotom, umetniškim satelitom (2015-2025).

 

Turšičeve amsterdamske teze:

 

1. Miha Turšič meni, da je mit "Noordung: 1995-2045" že dovolj znan in razviden, predvsem v umetniški skupnosti. Zato pravi, da je prišel čas, ko je nujno potrebno manifestativno zamenjati nosilca vloge v gledališki strukturi za umetniški satelit. Predvsem zato, da bo lahko v razumevaje mita vstopila širša zainteresirana javnost.

 

2. Miha Turšič meni, da so osrednja zgodovinska referenca za kozmifikacijo umetnosti kozmistični Supremusi Kazimirja Severinoviča Maleviča. Supremuse razume v neposredni povezavi z Malevičevim tekstom "Supremus" iz leta 1920. Ohranjeni so še Supremusi št. 18, št. 38, št. 50, št. 51, št. 52, št. 55, št. 56, št. 57, št. 58, št. 67, št. 78, št. 79, št. 84 in št. 118. Vir, ki nam to potrjuje, je najpreglednejši katalog Malevičevih del Catalougue Raisonne Andreja Nakova iz leta 2002.

Umetnine "Supremus" so v umetnost XX. stoletja zarezale kot tista umetnost, ki ne upodabljaja nič drugega kot samo sebe. Izhaja iz svoje lastne energije, izhajajoč iz lastnih oblik in svetlobe. Malevič jih imenuje umetniška bitja, ki nimajo več stika z Zemljo. To so sateliti, opremljeni z razumom in zmožni živeti lastno življenje. Zajčevo optimalno projekcijo "Informatrixa" danes lahko razumemo kot logičen proces, ki je sledil pol stoletja kasneje po izumih "Supremusov". Računalniška umetnost Evarda Zajca je njeno logično nadaljevanje.

 

3. Edvard Zajec opiše računalniško umetnost kot tisto umetnost, ki jo na osnovi umetniškega algoritma proizvajajo računalniki. Toda ti se od običajnih algoritmov razlikujejo po tem, da so umetniški algoritmi čutni. Optimalno projekcijo umetnine doživljamo prek čutnih algoritmov. Pri Malevičevih Supremusih umetnino doživljamo kot energijo oblik in svetlob na platnu, pri Edvardu Zajcu pa kot zvočno in svetlobno modulacijo!

 

4. Leta 2016, sto let po nastanku umetnine Supremus št. 56, v vesolju še vedno nimamo v celoti emancipirane tehnologije. Vesoljska tehnologija je več ali manj v službi znanstvenega raziskovanja nezemljskih realnosti in je podpora zemeljski ekonomiji. Zaradi kompleksnosti tehnoloških procesov v vesolju se je avtomatizacija vsega izkazala za nepogrešljivo. V zadnjih dveh desetletjih pa se je preoblikovala iz tehnoloških podaljškov v tehnološke entitete. Znanje umetnega živega (artificial life) in umetne inteligence ključno vpliva na vesoljsko tehnologijo.

 

5. Miha Turšič je procese avtomatizacije in avtonomije umetnine skupaj s dr. Špelo Petrič začel raziskovati že pred časom v sklopu projketa Voyager/140AU, kjer sta na osnovi samovzdržnega metabolnega algoritma, okoljskih podatkov PLS instrumenta dr. Antona Mavretiča in modela prvega računalnika v vesolju avtopoetsko vzorčila zvočno strukturo.

 

6. Evropska vesoljska agencija (ESA) se z vprašanjem tehnološke avtonomije ukvarja v sklopu misje PROBA (Project for On-Board Autonomy). Miha Turšič mi je poslal sporočilo z odlično novico. Naslednji teden gre v Esin center, ki se nahaja v mestu Redu na Nizozemskem, kjer izvajajo nadzor nad programom. Obljubili so mu dostop do avtentičnih podatkov stanja PROBA satelitov, ki jih bomo uporabili za proizvodnjo prototipa protokolov metodološke nadomestitve igralčevega ali igralčinega telesa.

 

7. Miha nama je z Dunjo v zadniji elektronski pošti sporočil, da se je lotil razvoja delujočega prototipa substituta MG preminule igralke Milene Grm, ki bo tehnološko zasnovana na preverjeni platformi "Raspberry Pi Sense Hat". Njegov zadnji stavek iz elektronske pošte je: "Ta nam omogoča, da razvijemo umetniški protokol nadomestitve, mogoče že do U3."

 

 

Usmerjenost I:

Informatrix: "Bralec lahko usmerja osi oblik po svoje ali z osmi že postavljenih oblik. Pri tem lahko spreminja različne elemente in podatke iz knjige za gradnjo svojih pravil. Lahko pa išče gradivo za nova pravila tudi drugje."

 

Usmerjenost II.:

1927: Tržaški konstruktivistični ambient / Avgust Černigoj je bil profesor likovnega pouka Edvardu Zajcu na gimnaziji v Trstu / 1961: Človeštvo je že pripravljeno na veliko spreminjanje / Začetek spreminjanja v umetnosti Srednje Evrope se začne z zagrebškimi Novimi tendencami prek konference neuvrščenih / 1962: Eksperimentiranje z vizulano percepcijo / 1966: Potreba po računalniško generiranemu prostoru / 196:: Smo na začetku novega raziskovalnega veka. Naša kreativna moč nas bo naučila novih postopkov algoritemskega programiranja, ki bo človeštvo planetarno povezalo. Razkriva se nam še zastrt svet / Programer, tovariš v umetnosti Edvarda Zajca je bil ing. Matjaž Hmeljak /

 

Rani računalniški vek. a.) L-E-P-O-T-A! Črke se spreminjajo v električne impulze. Računalniška glasba. b.) H-R-U-P! Računalniška grafika programira dialog med človekom in strojem. Računalniška grafika. c.) S-A-M-O-G-L-A-S-N-I-K!

 

Glas je eden najkompleksnejših strojev. Zato je potrebno brati knjigo Informatrix naglas.

 

Ni si več potrebno memorizirati kompleksnih pravil, to za nas zdaj opravljajo računalniki. Računalnik zelo hitro preračuna naše navodilo z logično programiranimi procedurami. Tako smo dobili tudi računalniško generiran film. Fenomenalno fokusiran. Računalniško nadziran.

 

Edvard Zajec vklaplja tehnologijo v človeško oko. Računalniški interfilm vizualizira tisto, česar ne moremo neposredno videti. Ne oponaša, predvsem preračunava. Molitveni stroji molijo s števili. Vizualne informacije oblikujejo naše vizualne potrebe. Če je didaktika XX. stoletja morala pripraviti mlada telesa na življenje, jih mora v XXI. stoletju pripraviti na navidezna življenja. Nič ni neskončno, vse se da izračunati! Kdaj se je spremeba začela? Tudi s knjigo-umetnino Informatrix leta 1979. Leta 1980 je bil svet že popolnoma nov. Avantgarda je že živela v računalnikih. Umetniki so bili v naporu, da ohranijo svojo funkcionalnost. Vsako umetnikovo dejanje se nanaša na njegovo zadnje dejanje ali na celo življenje kot zaokroženo celoto, ki ga seveda določa zadnje dejanje.

 

Tudi na umetnost Edvarda Zajca, tudi na umetnost Dunje Zupančič in Mihe Turšiča.

 

Umetnost je prečiščena resničnost, osvobojena od volje, ki jo prežema življenje.

 

 

Sklepna misel I.:

Informatrix: "Idealno sredstvo, ki bi omogočalo polno doživljanje v času porajanja likovnega dogodka, bi bil resda elektronski računalnik z grafičnim zaslonom, vendar tak pristop ni posebno razširjen, ker računalniška tehnologija še ni prodrla v vsakdanjo uporabo. Knjiga na svojstven način, brez uporabe računalnika omogoča vpogled v oblikovne postopke."

 

Sklepna misel II:

Zato je potrebno knjigo Telelogija je brati naglas!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
5
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,832
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,332
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,209
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,836
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,829
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,110
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,063
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,298
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,317
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,198