Komentar

Politika, migranti in javnost: ključno je pomiriti ljudi in vzpostaviti porušeno zaupanje

Nedavni teroristični napad na evropsko prestolnico se je zgodil v razgretem ozračju migrantske krize, ki je razklala slovensko politiko in javnost. Prevladuje radikalizem na obeh straneh političnega spektra, ki sega od naivnega zagovarjanja popolne odprtosti do trdih zahtev za popolno zaporo meja. Med obema skrajnostima pa zeva praznina in tišina, v kateri osrednji del skupnosti prežema zmeda.

26.03.2016 00:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   migranti   miro cerar   slovenija   strah   borut pahor

Foto: Mediaspeed

Če želi govorec vzpostaviti stik s poslušalcem, ki je razburjen, mora najprej pritrditi upravičenosti te razburjenosti in šele potem nadaljevati z argumenti, ki ga lahko tudi pomirijo. Miro Cerar za razliko od predsednika Pahorja tega ni znal narediti.

Kaj je v igri v migrantski krizi, na čemu utemeljiti preudarno in uravnoteženo politiko? Najprej je seveda Slovenija del mednarodne skupnosti in na prvem mestu jo čakajo humanitarne obveznosti mednarodnega prava, glede tega ne more biti dilem. Toda poleg tega je v igri osrednje vprašanje naše družbe danes, to je vprašanje naše varnosti. In to je tudi sidrišče, okrog katerega bi se morale vrteti dnevne odločitve našega političnega vrha ter tudi osrednja sporočila vodstva. Poleg obeh stebrov je tu seveda tudi ekonomsko vprašanje oziroma vprašanje stroškov, ki jih migrantska kriza prinaša Sloveniji. To ni zanemarljivo vprašanje, a je vsekakor drugotnega pomena v primerjavi z vprašanjem naše varnosti, saj je to temeljna točka, ki določa občutke in čustveni odziv javnosti na vsa sporočila vezana na migrantsko krizo.

 

Učinkovito politično vodstvo se tako perečih težav loti po vrsti z natančno analizo, ustrezno strategijo in konkretnim načrtom aktivnosti. Toda naši politiki spodleti že pri analizi, saj ima težave z razumavanjem, da smo ljudje čustvena bitja in da je to vprašanje, ki se mu mora posvetiti tudi politika. Če želi v javnosti zbuditi zaupanje v svoje organizacijske sposobnosti in pravilnost odločitev, se mora voditelj posvetiti pomiritvi čustev in vzpostavitvi stika z ljudstvom. A osrednjega dela javnosti seveda ne more dobiti z obstreljevanjem med dvema radikalnima pozicijama, temveč se mu mora neposredno posvetiti in približati. Šele ko so pomirjena čustva sredine in vzpostavljen stik z ljudstvom, se lahko politično vodstvo loti prepričevanja na ravni argumentov s predstavitvijo težave, vizije in konkretnih rešitev. Brez tega komunikacija spodleti, še preden se je začela.

 

In kako se je komuniciranja z ljudmi o tej krucialni temi našega časa lotila slovenska politika? Poleg radikalnih pozicij tako levice kot desnice je v tem primeru najpomembnejši diskurz državnega vrha, tako predsednika vlade Mira Cerarja kot predsednika države Boruta Pahorja. In kako sta oba ključna akterja komunicirala to temo?

 

Za vlado Mira Cerarja je značilno pomanjkanje strateškega komuniciranja, tako da ga je tudi migrantska kriza ujela v takih pogojih in so bila njegova prva sporočila dokaj zmedena. Po uvodnemu nasprotovanju postavitvi žičnate ograje na meji je moral spremeniti odločitev in le postaviti "tehnične ovire", a je bil pri tem komunikacijsko dokaj nespreten. Precej bolje je to potezo pokril predsednik Borut Pahor z enostavno obrazložitvijo: "Ker je državni interes Slovenije, da ostane znotraj schengenskega območja, smo v primeru begunske krize dolžni začasno ukrepati z žičnato ograjo, zato da bi vzpostavili kontrolo in nadzor nad prehodom državne meje tako, kot od nas zahtevajo schengenska pravila."

 

Tudi sicer so bila uvodna sporočila levosredinske koalicije preveč naivna, saj so nekateri vehementno trdili, da med begunci pa ja ne morejo biti teroristi in da bi morali zato v tej krizi povsem odpreti meje. Ta uvodna naivnost je temu delu političnega prostora tudi zaprla maneverski prostor, ko so začele v javnost prihajati sporočila, ki so kazala drugačno sliko in vzbudila negativna čustva. Zato je levica že uvodoma izgubila stik s sredino, katere strah je uspešno okrepila desnica s svojim diskurzom. Dodaten element zmede in strahu vnaša tudi nezaupanje v organizacijske sposobnosti te vlade, ki se doslej na tem polju enostavno ni izkazala. Zato so tudi sporočila premiera Cerarja, da "tok migrantov dobro obvladujemo" in "zato dobivamo številne pohvale in spodbude", padla v prazno.

 

V nadaljevanju je predsednik vlade Miro Cerar prevzel nekaj mesecev staro pobudo, da se migrantski tok zaustavi v Grčiji in se uspešno hvalil s podporo tej iniciativi. Začel je govoriti tudi o številu migrantov, ki naj bi jih začasno nastanili v Sloveniji, pri tem pa poudaril, da gre za "obvladljivo število" in da "omogoča integracijo". Ob tem je o nastanitvah migrantov dodal tudi: "O tem se predhodno pogovarjamo z lokalnim okoljem in sproti rešujemo zadeve." Pa vendar vsa ta sporočila očitno niso zalegla  in jim javnost ne zaupa, ravno na zadnji točki pa je vlada tudi povsem pogrnila na izpitu, saj se je v nekaj primerih izkazalo, da komunikacije z lokalnim okoljem sploh ni bilo. Prav to pa je bila točka, na kateri je vladi najbolj spodletelo.

 

Nevralgična točka, ki je razklala politiko in javnost, so bili namreč ravno lokalni protesti proti nastanitvi migrantov v njihovem kraju. Pri tem Cerarju ni pomagala izjava: "Razumem lokalno prebivalstvo, vendar bi rad poudaril, da je Slovenija varna." Na tej točki Cerar namreč ni imel stika z občutki prebivalcev in ni imel njihovega zaupanja. Prepad do tega osrednjega dela javnosti pa je le še poglobil, ko je te proteste označil z naslednjim sporočilom: "Zelo sem zaskrbljen, ko nekdo hujska državljane k nestrpnosti tam, kjer ni razloga. Nekaterim političnim akterjem bi ustrezalo stanje nereda in kaosa, da bi lahko v tem stanju prišli na oblast, ali pa dosegli neke druge cilje." Prebivalci Logatca so mu denimo na to odgovorili, da niso hujskači, temveč jih skrbi za njihove otroke.

 

S to izjavo je Cerar postavil politični okvir, ki je utrdil delitve v našem političnem prostoru, kar je taktično razumljivo, a je hkrati izgubil stik z osrednjim delom javnosti, ki je ključen za uravnoteženje skupnosti. Tudi v tem primeru se je bolje izkazal predsednik Borut Pahor, ki je izpostavil, da dogajanje "tudi med našimi ljudmi upravičeno zbuja zaskrbljenost" in prav tu je ključ za vzpostavitev stika. Če želi govorec vzpostaviti stik s poslušalcem, ki je razburjen, mora najprej pritrditi upravičenosti te razburjenosti in šele potem nadaljevati z argumenti, ki ga lahko tudi pomirijo. Recimo tako, kot je nadaljeval Pahor: "Toda s to pretečo in nepredvidljivo nevarnostjo se ne smemo soočiti s strahom, temveč premišljeno in odločno." 

 

Politično vodstvo je torej različno komuniciralo to temo in navkljub osebni animoziteti, ki jo čutim do predsednika Pahorja, moram priznati, da se je v tem primeru izkazal dosti bolje kot premier Cerar. Slovenija v tem trenutku potrebuje preudarno in uravnoteženo migrantsko politiko. Osrednji del javnosti je zmeden in prestrašen, označevanje te zmede s fašizmom pa ga še bolj oddaljuje od vladajoče politike in usmerja v roke radikalizma druge strani. Zato je pomembno, da politika pomiri javnost in zgradi zaupanje v svoje organizacijske sposobnosti. Pri tem bi pomagal natančen načrt namestitve migrantov s številom migrantov, ki jih lahko integriramo, posebej pa z lokacijami, ki bodo dogovorjene z lokalnim prebivalstvom. Ključno je uravnotežiti migrantsko politiko s preudarnostjo. Ni čas za obujanje državljanske vojne med partizani in domobranci. Čas je, da stopimo skupaj in se preudarno soočimo z migrantsko krizo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
13
26.09.2021 10:00
Nenehno nam govorijo, da uvajanje novih kultur bogati družbo kot celoto. Se strinjam, če se uvajajo počasi in s sočutjem do ... Več.
Piše: Paul A. Nuttall
Človekova individualnost je nosilec smisla, ne pa božja veža
4
25.09.2021 22:40
Skupina KOD-a je izhajala iz velikega zavračanja, ki se je začelo v šestdesetih letih v umetnosti in nadaljevalo v sedemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.328
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.609
03/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.658
04/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.498
05/
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.070
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.148
07/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 1.040
08/
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 927
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 753