Komentar

Politika, migranti in javnost: ključno je pomiriti ljudi in vzpostaviti porušeno zaupanje

Nedavni teroristični napad na evropsko prestolnico se je zgodil v razgretem ozračju migrantske krize, ki je razklala slovensko politiko in javnost. Prevladuje radikalizem na obeh straneh političnega spektra, ki sega od naivnega zagovarjanja popolne odprtosti do trdih zahtev za popolno zaporo meja. Med obema skrajnostima pa zeva praznina in tišina, v kateri osrednji del skupnosti prežema zmeda.

26.03.2016 00:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   migranti   miro cerar   slovenija   strah   borut pahor

Foto: Mediaspeed

Če želi govorec vzpostaviti stik s poslušalcem, ki je razburjen, mora najprej pritrditi upravičenosti te razburjenosti in šele potem nadaljevati z argumenti, ki ga lahko tudi pomirijo. Miro Cerar za razliko od predsednika Pahorja tega ni znal narediti.

Kaj je v igri v migrantski krizi, na čemu utemeljiti preudarno in uravnoteženo politiko? Najprej je seveda Slovenija del mednarodne skupnosti in na prvem mestu jo čakajo humanitarne obveznosti mednarodnega prava, glede tega ne more biti dilem. Toda poleg tega je v igri osrednje vprašanje naše družbe danes, to je vprašanje naše varnosti. In to je tudi sidrišče, okrog katerega bi se morale vrteti dnevne odločitve našega političnega vrha ter tudi osrednja sporočila vodstva. Poleg obeh stebrov je tu seveda tudi ekonomsko vprašanje oziroma vprašanje stroškov, ki jih migrantska kriza prinaša Sloveniji. To ni zanemarljivo vprašanje, a je vsekakor drugotnega pomena v primerjavi z vprašanjem naše varnosti, saj je to temeljna točka, ki določa občutke in čustveni odziv javnosti na vsa sporočila vezana na migrantsko krizo.

 

Učinkovito politično vodstvo se tako perečih težav loti po vrsti z natančno analizo, ustrezno strategijo in konkretnim načrtom aktivnosti. Toda naši politiki spodleti že pri analizi, saj ima težave z razumavanjem, da smo ljudje čustvena bitja in da je to vprašanje, ki se mu mora posvetiti tudi politika. Če želi v javnosti zbuditi zaupanje v svoje organizacijske sposobnosti in pravilnost odločitev, se mora voditelj posvetiti pomiritvi čustev in vzpostavitvi stika z ljudstvom. A osrednjega dela javnosti seveda ne more dobiti z obstreljevanjem med dvema radikalnima pozicijama, temveč se mu mora neposredno posvetiti in približati. Šele ko so pomirjena čustva sredine in vzpostavljen stik z ljudstvom, se lahko politično vodstvo loti prepričevanja na ravni argumentov s predstavitvijo težave, vizije in konkretnih rešitev. Brez tega komunikacija spodleti, še preden se je začela.

 

In kako se je komuniciranja z ljudmi o tej krucialni temi našega časa lotila slovenska politika? Poleg radikalnih pozicij tako levice kot desnice je v tem primeru najpomembnejši diskurz državnega vrha, tako predsednika vlade Mira Cerarja kot predsednika države Boruta Pahorja. In kako sta oba ključna akterja komunicirala to temo?

 

Za vlado Mira Cerarja je značilno pomanjkanje strateškega komuniciranja, tako da ga je tudi migrantska kriza ujela v takih pogojih in so bila njegova prva sporočila dokaj zmedena. Po uvodnemu nasprotovanju postavitvi žičnate ograje na meji je moral spremeniti odločitev in le postaviti "tehnične ovire", a je bil pri tem komunikacijsko dokaj nespreten. Precej bolje je to potezo pokril predsednik Borut Pahor z enostavno obrazložitvijo: "Ker je državni interes Slovenije, da ostane znotraj schengenskega območja, smo v primeru begunske krize dolžni začasno ukrepati z žičnato ograjo, zato da bi vzpostavili kontrolo in nadzor nad prehodom državne meje tako, kot od nas zahtevajo schengenska pravila."

 

Tudi sicer so bila uvodna sporočila levosredinske koalicije preveč naivna, saj so nekateri vehementno trdili, da med begunci pa ja ne morejo biti teroristi in da bi morali zato v tej krizi povsem odpreti meje. Ta uvodna naivnost je temu delu političnega prostora tudi zaprla maneverski prostor, ko so začele v javnost prihajati sporočila, ki so kazala drugačno sliko in vzbudila negativna čustva. Zato je levica že uvodoma izgubila stik s sredino, katere strah je uspešno okrepila desnica s svojim diskurzom. Dodaten element zmede in strahu vnaša tudi nezaupanje v organizacijske sposobnosti te vlade, ki se doslej na tem polju enostavno ni izkazala. Zato so tudi sporočila premiera Cerarja, da "tok migrantov dobro obvladujemo" in "zato dobivamo številne pohvale in spodbude", padla v prazno.

 

V nadaljevanju je predsednik vlade Miro Cerar prevzel nekaj mesecev staro pobudo, da se migrantski tok zaustavi v Grčiji in se uspešno hvalil s podporo tej iniciativi. Začel je govoriti tudi o številu migrantov, ki naj bi jih začasno nastanili v Sloveniji, pri tem pa poudaril, da gre za "obvladljivo število" in da "omogoča integracijo". Ob tem je o nastanitvah migrantov dodal tudi: "O tem se predhodno pogovarjamo z lokalnim okoljem in sproti rešujemo zadeve." Pa vendar vsa ta sporočila očitno niso zalegla  in jim javnost ne zaupa, ravno na zadnji točki pa je vlada tudi povsem pogrnila na izpitu, saj se je v nekaj primerih izkazalo, da komunikacije z lokalnim okoljem sploh ni bilo. Prav to pa je bila točka, na kateri je vladi najbolj spodletelo.

 

Nevralgična točka, ki je razklala politiko in javnost, so bili namreč ravno lokalni protesti proti nastanitvi migrantov v njihovem kraju. Pri tem Cerarju ni pomagala izjava: "Razumem lokalno prebivalstvo, vendar bi rad poudaril, da je Slovenija varna." Na tej točki Cerar namreč ni imel stika z občutki prebivalcev in ni imel njihovega zaupanja. Prepad do tega osrednjega dela javnosti pa je le še poglobil, ko je te proteste označil z naslednjim sporočilom: "Zelo sem zaskrbljen, ko nekdo hujska državljane k nestrpnosti tam, kjer ni razloga. Nekaterim političnim akterjem bi ustrezalo stanje nereda in kaosa, da bi lahko v tem stanju prišli na oblast, ali pa dosegli neke druge cilje." Prebivalci Logatca so mu denimo na to odgovorili, da niso hujskači, temveč jih skrbi za njihove otroke.

 

S to izjavo je Cerar postavil politični okvir, ki je utrdil delitve v našem političnem prostoru, kar je taktično razumljivo, a je hkrati izgubil stik z osrednjim delom javnosti, ki je ključen za uravnoteženje skupnosti. Tudi v tem primeru se je bolje izkazal predsednik Borut Pahor, ki je izpostavil, da dogajanje "tudi med našimi ljudmi upravičeno zbuja zaskrbljenost" in prav tu je ključ za vzpostavitev stika. Če želi govorec vzpostaviti stik s poslušalcem, ki je razburjen, mora najprej pritrditi upravičenosti te razburjenosti in šele potem nadaljevati z argumenti, ki ga lahko tudi pomirijo. Recimo tako, kot je nadaljeval Pahor: "Toda s to pretečo in nepredvidljivo nevarnostjo se ne smemo soočiti s strahom, temveč premišljeno in odločno." 

 

Politično vodstvo je torej različno komuniciralo to temo in navkljub osebni animoziteti, ki jo čutim do predsednika Pahorja, moram priznati, da se je v tem primeru izkazal dosti bolje kot premier Cerar. Slovenija v tem trenutku potrebuje preudarno in uravnoteženo migrantsko politiko. Osrednji del javnosti je zmeden in prestrašen, označevanje te zmede s fašizmom pa ga še bolj oddaljuje od vladajoče politike in usmerja v roke radikalizma druge strani. Zato je pomembno, da politika pomiri javnost in zgradi zaupanje v svoje organizacijske sposobnosti. Pri tem bi pomagal natančen načrt namestitve migrantov s številom migrantov, ki jih lahko integriramo, posebej pa z lokacijami, ki bodo dogovorjene z lokalnim prebivalstvom. Ključno je uravnotežiti migrantsko politiko s preudarnostjo. Ni čas za obujanje državljanske vojne med partizani in domobranci. Čas je, da stopimo skupaj in se preudarno soočimo z migrantsko krizo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.802
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.587
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.256
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.071
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.111
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 845
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 822
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 983
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 503