Komentar

Politika, migranti in javnost: ključno je pomiriti ljudi in vzpostaviti porušeno zaupanje

Nedavni teroristični napad na evropsko prestolnico se je zgodil v razgretem ozračju migrantske krize, ki je razklala slovensko politiko in javnost. Prevladuje radikalizem na obeh straneh političnega spektra, ki sega od naivnega zagovarjanja popolne odprtosti do trdih zahtev za popolno zaporo meja. Med obema skrajnostima pa zeva praznina in tišina, v kateri osrednji del skupnosti prežema zmeda.

26.03.2016 00:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   migranti   miro cerar   slovenija   strah   borut pahor

Foto: Mediaspeed

Če želi govorec vzpostaviti stik s poslušalcem, ki je razburjen, mora najprej pritrditi upravičenosti te razburjenosti in šele potem nadaljevati z argumenti, ki ga lahko tudi pomirijo. Miro Cerar za razliko od predsednika Pahorja tega ni znal narediti.

Kaj je v igri v migrantski krizi, na čemu utemeljiti preudarno in uravnoteženo politiko? Najprej je seveda Slovenija del mednarodne skupnosti in na prvem mestu jo čakajo humanitarne obveznosti mednarodnega prava, glede tega ne more biti dilem. Toda poleg tega je v igri osrednje vprašanje naše družbe danes, to je vprašanje naše varnosti. In to je tudi sidrišče, okrog katerega bi se morale vrteti dnevne odločitve našega političnega vrha ter tudi osrednja sporočila vodstva. Poleg obeh stebrov je tu seveda tudi ekonomsko vprašanje oziroma vprašanje stroškov, ki jih migrantska kriza prinaša Sloveniji. To ni zanemarljivo vprašanje, a je vsekakor drugotnega pomena v primerjavi z vprašanjem naše varnosti, saj je to temeljna točka, ki določa občutke in čustveni odziv javnosti na vsa sporočila vezana na migrantsko krizo.

 

Učinkovito politično vodstvo se tako perečih težav loti po vrsti z natančno analizo, ustrezno strategijo in konkretnim načrtom aktivnosti. Toda naši politiki spodleti že pri analizi, saj ima težave z razumavanjem, da smo ljudje čustvena bitja in da je to vprašanje, ki se mu mora posvetiti tudi politika. Če želi v javnosti zbuditi zaupanje v svoje organizacijske sposobnosti in pravilnost odločitev, se mora voditelj posvetiti pomiritvi čustev in vzpostavitvi stika z ljudstvom. A osrednjega dela javnosti seveda ne more dobiti z obstreljevanjem med dvema radikalnima pozicijama, temveč se mu mora neposredno posvetiti in približati. Šele ko so pomirjena čustva sredine in vzpostavljen stik z ljudstvom, se lahko politično vodstvo loti prepričevanja na ravni argumentov s predstavitvijo težave, vizije in konkretnih rešitev. Brez tega komunikacija spodleti, še preden se je začela.

 

In kako se je komuniciranja z ljudmi o tej krucialni temi našega časa lotila slovenska politika? Poleg radikalnih pozicij tako levice kot desnice je v tem primeru najpomembnejši diskurz državnega vrha, tako predsednika vlade Mira Cerarja kot predsednika države Boruta Pahorja. In kako sta oba ključna akterja komunicirala to temo?

 

Za vlado Mira Cerarja je značilno pomanjkanje strateškega komuniciranja, tako da ga je tudi migrantska kriza ujela v takih pogojih in so bila njegova prva sporočila dokaj zmedena. Po uvodnemu nasprotovanju postavitvi žičnate ograje na meji je moral spremeniti odločitev in le postaviti "tehnične ovire", a je bil pri tem komunikacijsko dokaj nespreten. Precej bolje je to potezo pokril predsednik Borut Pahor z enostavno obrazložitvijo: "Ker je državni interes Slovenije, da ostane znotraj schengenskega območja, smo v primeru begunske krize dolžni začasno ukrepati z žičnato ograjo, zato da bi vzpostavili kontrolo in nadzor nad prehodom državne meje tako, kot od nas zahtevajo schengenska pravila."

 

Tudi sicer so bila uvodna sporočila levosredinske koalicije preveč naivna, saj so nekateri vehementno trdili, da med begunci pa ja ne morejo biti teroristi in da bi morali zato v tej krizi povsem odpreti meje. Ta uvodna naivnost je temu delu političnega prostora tudi zaprla maneverski prostor, ko so začele v javnost prihajati sporočila, ki so kazala drugačno sliko in vzbudila negativna čustva. Zato je levica že uvodoma izgubila stik s sredino, katere strah je uspešno okrepila desnica s svojim diskurzom. Dodaten element zmede in strahu vnaša tudi nezaupanje v organizacijske sposobnosti te vlade, ki se doslej na tem polju enostavno ni izkazala. Zato so tudi sporočila premiera Cerarja, da "tok migrantov dobro obvladujemo" in "zato dobivamo številne pohvale in spodbude", padla v prazno.

 

V nadaljevanju je predsednik vlade Miro Cerar prevzel nekaj mesecev staro pobudo, da se migrantski tok zaustavi v Grčiji in se uspešno hvalil s podporo tej iniciativi. Začel je govoriti tudi o številu migrantov, ki naj bi jih začasno nastanili v Sloveniji, pri tem pa poudaril, da gre za "obvladljivo število" in da "omogoča integracijo". Ob tem je o nastanitvah migrantov dodal tudi: "O tem se predhodno pogovarjamo z lokalnim okoljem in sproti rešujemo zadeve." Pa vendar vsa ta sporočila očitno niso zalegla  in jim javnost ne zaupa, ravno na zadnji točki pa je vlada tudi povsem pogrnila na izpitu, saj se je v nekaj primerih izkazalo, da komunikacije z lokalnim okoljem sploh ni bilo. Prav to pa je bila točka, na kateri je vladi najbolj spodletelo.

 

Nevralgična točka, ki je razklala politiko in javnost, so bili namreč ravno lokalni protesti proti nastanitvi migrantov v njihovem kraju. Pri tem Cerarju ni pomagala izjava: "Razumem lokalno prebivalstvo, vendar bi rad poudaril, da je Slovenija varna." Na tej točki Cerar namreč ni imel stika z občutki prebivalcev in ni imel njihovega zaupanja. Prepad do tega osrednjega dela javnosti pa je le še poglobil, ko je te proteste označil z naslednjim sporočilom: "Zelo sem zaskrbljen, ko nekdo hujska državljane k nestrpnosti tam, kjer ni razloga. Nekaterim političnim akterjem bi ustrezalo stanje nereda in kaosa, da bi lahko v tem stanju prišli na oblast, ali pa dosegli neke druge cilje." Prebivalci Logatca so mu denimo na to odgovorili, da niso hujskači, temveč jih skrbi za njihove otroke.

 

S to izjavo je Cerar postavil politični okvir, ki je utrdil delitve v našem političnem prostoru, kar je taktično razumljivo, a je hkrati izgubil stik z osrednjim delom javnosti, ki je ključen za uravnoteženje skupnosti. Tudi v tem primeru se je bolje izkazal predsednik Borut Pahor, ki je izpostavil, da dogajanje "tudi med našimi ljudmi upravičeno zbuja zaskrbljenost" in prav tu je ključ za vzpostavitev stika. Če želi govorec vzpostaviti stik s poslušalcem, ki je razburjen, mora najprej pritrditi upravičenosti te razburjenosti in šele potem nadaljevati z argumenti, ki ga lahko tudi pomirijo. Recimo tako, kot je nadaljeval Pahor: "Toda s to pretečo in nepredvidljivo nevarnostjo se ne smemo soočiti s strahom, temveč premišljeno in odločno." 

 

Politično vodstvo je torej različno komuniciralo to temo in navkljub osebni animoziteti, ki jo čutim do predsednika Pahorja, moram priznati, da se je v tem primeru izkazal dosti bolje kot premier Cerar. Slovenija v tem trenutku potrebuje preudarno in uravnoteženo migrantsko politiko. Osrednji del javnosti je zmeden in prestrašen, označevanje te zmede s fašizmom pa ga še bolj oddaljuje od vladajoče politike in usmerja v roke radikalizma druge strani. Zato je pomembno, da politika pomiri javnost in zgradi zaupanje v svoje organizacijske sposobnosti. Pri tem bi pomagal natančen načrt namestitve migrantov s številom migrantov, ki jih lahko integriramo, posebej pa z lokacijami, ki bodo dogovorjene z lokalnim prebivalstvom. Ključno je uravnotežiti migrantsko politiko s preudarnostjo. Ni čas za obujanje državljanske vojne med partizani in domobranci. Čas je, da stopimo skupaj in se preudarno soočimo z migrantsko krizo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
1
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,771
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,314
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,195
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,831
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,715
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,091
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,058
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,290
09/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,191
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,312