Komentar

Janezov pasijon ali pričevanje o večni krivici

Kaj je sprožilo na prvi pogled iracionalno, brez dvoma tudi neokusno reakcijo Janeza Janše na prispevek Eugenije Carl na nacionalni televiziji 21. marca letos? Ali nezmožnost obvladovanja lahko pomeni tudi začetek postopne politične upokojitve "večnega" vodje opozicijske SDS?

29.03.2016 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   nacionalka   twitter   mojca pašek šetinc   eugenia carl   janez janša

Foto: Mediaspeed

Prav ta obsesija s krivičnimi obsodbami je Janšo pripeljala do hipersenzibilnosti, zaradi katere je izgubil občutek za spodobnost in pravo mero, da zdaj z vsemi sredstvi obračunava tudi z mediji. S tem pa se je spustil v boj, ki ga ne more dobiti, kajti še noben politik v demokratični družbi ni doslej obvladal medijev, ampak se je zgodilo ravno obratno — mediji so obvladali njega in ga politično upokojili.

Komur se je kdaj v preteklosti godila krivica, bo kasneje v življenju načeloma bolj pozoren in občutljiv na krivice — in sicer ne glede na to, ali bodo dogajale njemu ali ljudem okoli njega. Senzibilnost na nepravičnost, krivice in nepoštenost izvira iz izostrenih čutenj, ki so rezultat negativnih izkušenj ali celo zlorab v preteklosti. Človek jih seveda lahko zanika in se pretvarja, da so minili oziroma da jih ni več, toda s tem jih je zgolj potlačil v podzavest, problema pa ni rešil.

 

Kdor je že kdaj izkusil krivico, sploh veliko krivico, tega ne bo kar tako pozabil. Tudi če ni zamerljiv ali maščevalen, bo tisti pekoči občutek nosil v sebi. Včasih so to zgolj na prvi pogled nedolžni spomini iz otroštva ali mladosti, morda prizadetost, grenkoba ali razočaranje, za katere smo bili prepričani, da smo jih "preboleli", pa v nekam trenutku, ko jih nekdo ali nekaj sproži, ponovno oživijo v nas. Včasih dobesedno eksplodirajo in paralizirajo racionalni del človeka, ki ga prevzamejo. Zato so že v grški antiki misleci dejali, da je največja umetnost človeka ta, da je sposoben obvladovanja samega sebe. Za marsikoga je to edini odgovor na delfski aforizem gnothi seauton, se pravi "spoznaj samega sebe"; kdor se je sposoben obvladati v najtežjih situacijah, je na najboljši poti samospoznanja.

 

Toda sposobnost samoobvladovanja je redek dar. Ko iz podzavesti bruhnejo strahovi, jeza ali sovraštvo, za katerimi se morda skriva občutek krivice, je vsakdo izmed nas najprej in predvsem človek. To pa pomeni, da čustva prevladajo nad razumom (in duhom); prevzamejo nas in vplivajo ne samo na trenutno razpoloženje, marveč tudi na reakcije in dejanja. V tem pogledu so naše poteze pogosto zgolj odzivi na podzavestne, včasih tudi potlačene občutke. 

 

Za ljudi, ki opravljajo najvišje javne funkcije, bi moralo že zaradi tega vedno veljati, da je njihovo duševno zdravje v nacionalnem interesu države, razčiščena preteklost in razjasnjeni medosebni odnosi pa ključnega pomena za normalno funkcioniranje državnih institucij in občutek stabilnosti. Kajti če nam tisti, ki vodijo državo ali so na visokih položajih, ne vzbujajo zaupanja, potem ni nekaj narobe le z njihovim (ne)kompetentnim, (ne)suverenim in (ne)odgovornim vodenjem (kar je ravno nasprotno konceptu t.i. leadership), pač pa imajo težave tudi sami s sabo, se pravi s svojim notranjim mirom in trdnostjo.

 

Seveda bi bilo izjemno provokativno objaviti psihoterapevtske ali celo psihoanalitične zaznamke pomembnejših slovenskih politikov. A ker gre za področje, ki je v Sloveniji izjemno tabuizirano, je takšen projekt praktično neizvedljiv. Zato lahko podamo kvečjemu ocene za posameznike, ki bi si zaradi svojega položaja ali vedenjskih vzorcev "zaslužili" podrobnejšo obravnavo mimo vseh kvazipolitičnih, svetovnonazorskih ali ideoloških indoktrinacij. O tovrstnem pristopu, ki bi izhajal iz nekakšnega poglobljenega porteta pomembne javne osebnosti, sem razmišljal že večkrat. Morebiti je manjkal le sprožilec...

 

 

... na katerega je minuli teden, tik pred velikonočnimi prazniki pritisnil večni vodja opozicije s svojim čivkom na socialnim omrežju twitter.

 

"Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odslužnih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35€. #ZvodnikMilan."

 

21. marca 2016 ob 19.43 je @JJansaSDS zapisal morda doslej svojo najbolj pomenljivo medijsko fatvo. Po Majerjevih trenirkarjih in opankarskih žurnalistih je eskapada s prostitutkami po pričakovanjih sprožila izjemno negativne odzive medijev, javnosti in seveda tudi političnih krogov. Glede slednjih je hipokrizije še največ, zato se mi je ob javnem zgražanju nekaterih Janševih političnih kolegov, ki v zasebnih pogovorih svinjajo čez novinarje in urednike, res obračal želodec. Če bi objavil, kaj so nekateri nekoč govorili o novinarjih Dnevnika ali Mladine, bi bili njihovi obrazi res rdeči. Sprenevedanje politikov, ki niso nič boljši ali slabši od Janše, je bilo celo bolj degutantno od labodjega speva tistih maloštevilnih junakov, ki so predsednika SDS nespretno poskušali vzeti v bran (kot denimo predsednik programskega sveta RTV Slovenija Mitja Štular).

 

Politika in politiki se nimajo kaj ukvarjati z mediji, zato so bili edini relevantni odmevi na Janševo provokacijo na twitterju tisti, ki so prihajali iz medijskih vrst. In tudi tu bi morali iz moralističnega politiziranja izluščiti bistvo in priti do edinega vsebinsko relevantnega zaključka, ki upošteva konkretni kontekst Janševe izjave, ki jo je sprožila objava prispevka v osrednjem televizijskem Dnevniku nacionalke. In prispevek Eugenije Carl o domnevni povezavi med neonacisti in nekaterimi vidnejšimi člani SDS na Facebooku je bil res cenen, neprofesionalen, celo smešen. Ker sem v preteklosti nad dosežki "preiskovalnega žurnalizma" gospe Carl že izrazil precejšnjo mero skepse, me tudi njen tokratni prispevek, nad katerim je očitno ponorel Janša, ni presenetil.

 

A ker gospe Carl osebno ne poznam, se ne bi želel spuščati v morebitna (osebna) ozadja zgodbe o neonacističnih povezavah funkcionarjev SDS. Če ji bo to uspelo dokazati, ji bom rade volje javno čestital za izjemne novinarske dosežke. Dokler pa ostajamo na ravni rumenega tiska, me bolj kot Carlova zanima njena urednica, ki je blagoslovila objavo takšnega umotvora. Za razliko od  Carlove Mojco Pašek Šetinc osebno poznam in tega dejstva zaradi korektnosti do bralcev ne morem zamolčati. Ko sem bil urednik Žurnala, je celo nekaj mesecev pisala za nas. O Paškovi, ki se je kasneje poročila z znanim bivšim politikom in kasnejšim lobistom Miletom Šetincem, nikoli nisem imel slabega mnenja, kajti za razliko od marsikoga svoje in družinske politične opredeljenosti ni nikoli prikrivala. pri njih doma so bili vedno vsi levi. Zame je bila Mojca v času razpadanja takratne LDS dragocen vir insiderskih informacij, ki so bile vedno verodostojne.

 

Po mojem je ključni problem, s katerim se danes srečuje Mojca kot urednica Dnevnoinformativnega programa na nacionalki, ta, da je poročena z Miletom Šetincom in zaradi tega kontaminirana do te mere, da bi se morala že zaradi tega izločiti iz vseh prispevkov, ki imajo politično vsebino oziroma obstaja sum, da v njih nastopajo osebe, glede katerih bi obstajal konflikt interesov. Biti žena nekdanjega politika, ki je zdaj kot lobist aktiven predvsem v državnem gospodarstvu, enostavno ni deviza, s katero bi nekdo delal uredniško kariero na nacionalni televiziji.

 

Vse to so objektivno preverljiva dejstva, o katerih je verjetno želel govoriti tudi predsednik programskega sveta RTV Slovenija Mitja Štular, vendar si je za to izbral napačen kraj in čas, poleg tega je med vrsticami branil politika, ki je novinarko in urednico javno označil za prostitutki, zraven pa jima je kot zvodnika nalepil še nekdanjega predsednika Milana Kučana. Najbrž ni odveč zapisati, da bi bil za vsakega politika v vsaki normalni državi takšen "statement" bržkone politični pogreb. Za Janšo očitno ne bo, čeprav se zdi, da je s tem tvitom odprl vrsto tehtnih vprašanj, ki si jih mediji moramo zastaviti, ker so v javnem interesu.

 

Ali je politik v zaporu res tudi politični zapornik? (Foto: Mediaspeed.net)

 

Zakaj se je Janez Janša tako silovito odzval na televizijski prispevek, za katerega lahko vsak povprečno inteligenten državljan ugotovi, da je neprofesionalen in vsebinsko prazen? Odgovor je bržkone povezan z občutjivostjo, s katero smo začeli prispevek; in ker je Janša hipersenzibilen za vsako (novo) krivico, je bila njegova reakcija že tako pretirana, da se je zdela povsem iracionalna. Problem, s katerim se JJ srečuje v zadnjem času, je večplasten in po eni strani vključuje burno dogajanje v stranki, po drugi pa relativno visoko javno podporo in s tem povezano paniko političnih nasprotnikov, ki prek nekaterih prijateljskih medijev poskušajo SDS sprovocirati do te mere, da bi njene reakcije potrdile tezo o radikalizaciji Stranke in njenega Vodje. Prav to nenehno namigovanje na nacionalni socializem, rjavosrajčnike in Führerja najbolj načenja Janševo potrpljenje, ki je minuli teden popustilo in privedlo do resnega politično-medijskega škandala, iz katerega prvak opozicije zagotovo ne bo izšel močnejši.

 

Janšev problem je namreč ga, da je vedno bolj osamljen. Ne le na političnem prostoru desno od sredine, temveč tudi v lastni stranki, iz katere je v zadnjem čas odšlo že preveč ljudi, da bi lahko rekli, da gre za normalne dogodke v življenju neke stranke. Prej ko slej se bo tudi v SDS začelo dogajati članstvo; nihče nima monopola nad nezmotljivostjo, nihče ni večen niti nima dosmrtnega mandata, pa čeprav je edini politik v bližnji in daljni okolici, ki je bil v dobrega četrt stoletja dvakrat za rešetkami in si je že zaradi tega lahko zgradil podobo političnega zapornika. Toda prav ta obsesija s krivičnimi obsodbami je Janšo pripeljala do hipersenzibilnosti, zaradi katere je izgubil občutek za spodobnost in pravo mero, da zdaj z vsemi sredstvi obračunava tudi z mediji. S tem pa se je spustil v boj, ki ga ne more dobiti, kajti še noben politik v demokratični družbi ni doslej obvladal medijev, ampak se je zgodilo ravno obratno — mediji so obvladali njega in ga politično upokojili.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
39
London po Londonu
6
22.03.2017 23:59
Natanko leto dni po terorističnih napadih v Bruslju se je zgodil nov incident v Londonu, ki bi utegnil prav tako imeti podobno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vsi mi smo Američani
4
19.03.2017 11:59
Če napišem, da smo vsi američani, potem hočem reči, da je vse kar vsak dan delamo, mislimo ali oblačimo, na takšen ali drugačen ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kapitalska patologija stolpnic: čim manj stroškov za čim več vsebin
3
19.03.2017 07:25
Vstopimo v sredico komentarjakarbrez uvoda, v svet stolpnic, v svet urbanih inovacij. To je tekst o njihovi lepoti in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Obletnice: Jože Pučnik in Nova revija
1
18.03.2017 15:13
Jože Pučnik je bil hkrati svobodoljuben in konservativen politik. V Novi reviji,pozneje pa v državni politiki si je prizadeval ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
2
16.03.2017 00:57
Morda niste vedeli, toda danes popoldne pride v Ljubljano znameniti Gorski zdravnik, der Bergdoktor. V Mercator v Šiško, kjer bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
23
14.03.2017 22:59
Državna pomoč in Cimos je verjetno ena izmed najbolj pogostih besednih zvez zadnjihtednov. Ne mine dan, da ne bi vsaj nekajkrat ... Več.
Piše: Bine Kordež
Makedonski sod smodnika: vroča politična kuhinja, v katero se mešata Albanija in Kosovo
6
12.03.2017 22:00
Ker iz Makedonije prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče informacije o politični krizi, ki je nedavne parlamentarne volitve nikakor ... Več.
Piše: Ivanka Dodovska
Če želiš igrati nogomet, začneš iskati nogometaše. Če želiš plesati, iščeš plesalke. Če želiš vojno, začneš iskati vojake.
11
12.03.2017 12:00
Naborništvo prikazujejo kot nekaj, s čimer bi fante rešili odvisnosti od računalnikov, jih prisilili, da bi se več gibali, bolj ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Katedrala socializma: neverjetna zgodba Ivane Tomljenović
0
11.03.2017 23:23
Še preden bom vstopil v današnji komentar, objavljam v uvodu neplačan oglas:Obiščite Zagreb, to elegantno evropsko prestolnico, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova Evropa po Versaillesu: tesno povezana sedmerica, okoli katere bo krožila revna periferija?
10
10.03.2017 23:59
Naš diplomatski komentator je pod drobnogled vzel sporočilo nedavnega srečanja štirih evropskih voditeljev v kraju, kjer so ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Moške kvote: Biti moški v današnji slovenski družbi je greh!
6
05.03.2017 11:55
Je naša družba moška? Ne, ženska je. V provokativnem romanu Podreditev Michela Houellebecqa - slovenski prevod je z nekaj zamude ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks
15
04.03.2017 23:59
Naportalu+z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šoleBauhausiz leta 1919. Kmalu bo minilo sto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese
9
03.03.2017 21:30
JunckerjevaBela knjigani prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati
17
01.03.2017 00:00
Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Also sprach Ivan Lotrič, Tako je govoril Ivan Lotrič
1
26.02.2017 06:00
Današnji komentar je v celoti posvečenIvanu Lotriču, človeku, ki svojega glasu ni nikoli oddaljil od svojega govora, od smisla ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropska zavest in totalitarizem
15
25.02.2017 06:00
Tri različne resolucije pozivajo evropske države, naj vlagajo več naporov v preučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Torej v ... Več.
Piše: Keith Miles
Vizija 2050: ali se res samo po poti strankarstva lahko naredi korak k boljši demokraciji?
7
22.02.2017 23:25
Trump lahko besediči na konferenci za novinarje, se heca z mediji, jih ošteva in graja; enako lahko to počneta ali Janša ali ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj sem javno podprl Gorana Klemenčiča in zakaj bi iz načelnih razlogov to storil še enkrat
32
22.02.2017 02:16
Kaj je za oblastno oligarhijo lepšega od takšne plehke opozicije, ki vedno skoči na prvo žogo, ni pa sposobna zaznati dejanskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako novi zdravstveni prispevek "popravlja" lani uvedeno davčno razbremenitev
13
21.02.2017 01:45
V lanskem letu so potekale dolgotrajne razprave, kako spremeniti dohodninsko lestvico. Z njo se je želelobolje nagradili ključne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Hlastaš za zrakom, ker veš, da si na varnem
0
19.02.2017 14:24
Črni kvadrat, eden od osnovnih formativov suprematizma. Črna barva, ki ga določa, je zgrajena iz osnovnih barv, ki to niso. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Predsednik Židan je res amater: poslanec Han je tisti, ki biznisira in kadruje ustavne sodnike!
Uredništvo
Ogledov: 2.801
02/
Reševanje Cimosa ni le nacionalna katastrofa. Je bistveno več od tega. Je simptom strateške bebavosti in operativne nesposobnosti slovenske države.
Marko Golob
Ogledov: 2.033
03/
Slovenska vojska na tleh: sprenevedanje krivcev za katastrofo se mirno nadaljuje
Marko Novak
Ogledov: 1.685
04/
Nekaj preprostih dejstev o "državni pomoči" Cimosu
Bine Kordež
Ogledov: 1.585
05/
Milojka, prihaja Gorski zdravnik, čas je za zdravstveno reformo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.539
06/
Z lansko izgubo Kliničnega centra bi lahko pokrili 25.000 plač medicinskih sester!
Uredništvo
Ogledov: 1.328
07/
Sramota! Kako profesorsko vlado Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem zlahka postavimo na laž!
Uredništvo
Ogledov: 1.221
08/
London po Londonu
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
09/
Vsi mi smo Američani
Oskar Salobir
Ogledov: 888
10/
Za rešetkami Erdoganovega avtoritarnega režima ječi že okoli 200 turških novinarjev in urednikov
Ariana Ferfila
Ogledov: 860