Komentar

Janezov pasijon ali pričevanje o večni krivici

Kaj je sprožilo na prvi pogled iracionalno, brez dvoma tudi neokusno reakcijo Janeza Janše na prispevek Eugenije Carl na nacionalni televiziji 21. marca letos? Ali nezmožnost obvladovanja lahko pomeni tudi začetek postopne politične upokojitve "večnega" vodje opozicijske SDS?

29.03.2016 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   nacionalka   twitter   mojca pašek šetinc   eugenia carl   janez janša

Foto: Mediaspeed

Prav ta obsesija s krivičnimi obsodbami je Janšo pripeljala do hipersenzibilnosti, zaradi katere je izgubil občutek za spodobnost in pravo mero, da zdaj z vsemi sredstvi obračunava tudi z mediji. S tem pa se je spustil v boj, ki ga ne more dobiti, kajti še noben politik v demokratični družbi ni doslej obvladal medijev, ampak se je zgodilo ravno obratno — mediji so obvladali njega in ga politično upokojili.

Komur se je kdaj v preteklosti godila krivica, bo kasneje v življenju načeloma bolj pozoren in občutljiv na krivice — in sicer ne glede na to, ali bodo dogajale njemu ali ljudem okoli njega. Senzibilnost na nepravičnost, krivice in nepoštenost izvira iz izostrenih čutenj, ki so rezultat negativnih izkušenj ali celo zlorab v preteklosti. Človek jih seveda lahko zanika in se pretvarja, da so minili oziroma da jih ni več, toda s tem jih je zgolj potlačil v podzavest, problema pa ni rešil.

 

Kdor je že kdaj izkusil krivico, sploh veliko krivico, tega ne bo kar tako pozabil. Tudi če ni zamerljiv ali maščevalen, bo tisti pekoči občutek nosil v sebi. Včasih so to zgolj na prvi pogled nedolžni spomini iz otroštva ali mladosti, morda prizadetost, grenkoba ali razočaranje, za katere smo bili prepričani, da smo jih "preboleli", pa v nekam trenutku, ko jih nekdo ali nekaj sproži, ponovno oživijo v nas. Včasih dobesedno eksplodirajo in paralizirajo racionalni del človeka, ki ga prevzamejo. Zato so že v grški antiki misleci dejali, da je največja umetnost človeka ta, da je sposoben obvladovanja samega sebe. Za marsikoga je to edini odgovor na delfski aforizem gnothi seauton, se pravi "spoznaj samega sebe"; kdor se je sposoben obvladati v najtežjih situacijah, je na najboljši poti samospoznanja.

 

Toda sposobnost samoobvladovanja je redek dar. Ko iz podzavesti bruhnejo strahovi, jeza ali sovraštvo, za katerimi se morda skriva občutek krivice, je vsakdo izmed nas najprej in predvsem človek. To pa pomeni, da čustva prevladajo nad razumom (in duhom); prevzamejo nas in vplivajo ne samo na trenutno razpoloženje, marveč tudi na reakcije in dejanja. V tem pogledu so naše poteze pogosto zgolj odzivi na podzavestne, včasih tudi potlačene občutke. 

 

Za ljudi, ki opravljajo najvišje javne funkcije, bi moralo že zaradi tega vedno veljati, da je njihovo duševno zdravje v nacionalnem interesu države, razčiščena preteklost in razjasnjeni medosebni odnosi pa ključnega pomena za normalno funkcioniranje državnih institucij in občutek stabilnosti. Kajti če nam tisti, ki vodijo državo ali so na visokih položajih, ne vzbujajo zaupanja, potem ni nekaj narobe le z njihovim (ne)kompetentnim, (ne)suverenim in (ne)odgovornim vodenjem (kar je ravno nasprotno konceptu t.i. leadership), pač pa imajo težave tudi sami s sabo, se pravi s svojim notranjim mirom in trdnostjo.

 

Seveda bi bilo izjemno provokativno objaviti psihoterapevtske ali celo psihoanalitične zaznamke pomembnejših slovenskih politikov. A ker gre za področje, ki je v Sloveniji izjemno tabuizirano, je takšen projekt praktično neizvedljiv. Zato lahko podamo kvečjemu ocene za posameznike, ki bi si zaradi svojega položaja ali vedenjskih vzorcev "zaslužili" podrobnejšo obravnavo mimo vseh kvazipolitičnih, svetovnonazorskih ali ideoloških indoktrinacij. O tovrstnem pristopu, ki bi izhajal iz nekakšnega poglobljenega porteta pomembne javne osebnosti, sem razmišljal že večkrat. Morebiti je manjkal le sprožilec...

 

 

... na katerega je minuli teden, tik pred velikonočnimi prazniki pritisnil večni vodja opozicije s svojim čivkom na socialnim omrežju twitter.

 

"Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odslužnih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35€. #ZvodnikMilan."

 

21. marca 2016 ob 19.43 je @JJansaSDS zapisal morda doslej svojo najbolj pomenljivo medijsko fatvo. Po Majerjevih trenirkarjih in opankarskih žurnalistih je eskapada s prostitutkami po pričakovanjih sprožila izjemno negativne odzive medijev, javnosti in seveda tudi političnih krogov. Glede slednjih je hipokrizije še največ, zato se mi je ob javnem zgražanju nekaterih Janševih političnih kolegov, ki v zasebnih pogovorih svinjajo čez novinarje in urednike, res obračal želodec. Če bi objavil, kaj so nekateri nekoč govorili o novinarjih Dnevnika ali Mladine, bi bili njihovi obrazi res rdeči. Sprenevedanje politikov, ki niso nič boljši ali slabši od Janše, je bilo celo bolj degutantno od labodjega speva tistih maloštevilnih junakov, ki so predsednika SDS nespretno poskušali vzeti v bran (kot denimo predsednik programskega sveta RTV Slovenija Mitja Štular).

 

Politika in politiki se nimajo kaj ukvarjati z mediji, zato so bili edini relevantni odmevi na Janševo provokacijo na twitterju tisti, ki so prihajali iz medijskih vrst. In tudi tu bi morali iz moralističnega politiziranja izluščiti bistvo in priti do edinega vsebinsko relevantnega zaključka, ki upošteva konkretni kontekst Janševe izjave, ki jo je sprožila objava prispevka v osrednjem televizijskem Dnevniku nacionalke. In prispevek Eugenije Carl o domnevni povezavi med neonacisti in nekaterimi vidnejšimi člani SDS na Facebooku je bil res cenen, neprofesionalen, celo smešen. Ker sem v preteklosti nad dosežki "preiskovalnega žurnalizma" gospe Carl že izrazil precejšnjo mero skepse, me tudi njen tokratni prispevek, nad katerim je očitno ponorel Janša, ni presenetil.

 

A ker gospe Carl osebno ne poznam, se ne bi želel spuščati v morebitna (osebna) ozadja zgodbe o neonacističnih povezavah funkcionarjev SDS. Če ji bo to uspelo dokazati, ji bom rade volje javno čestital za izjemne novinarske dosežke. Dokler pa ostajamo na ravni rumenega tiska, me bolj kot Carlova zanima njena urednica, ki je blagoslovila objavo takšnega umotvora. Za razliko od  Carlove Mojco Pašek Šetinc osebno poznam in tega dejstva zaradi korektnosti do bralcev ne morem zamolčati. Ko sem bil urednik Žurnala, je celo nekaj mesecev pisala za nas. O Paškovi, ki se je kasneje poročila z znanim bivšim politikom in kasnejšim lobistom Miletom Šetincem, nikoli nisem imel slabega mnenja, kajti za razliko od marsikoga svoje in družinske politične opredeljenosti ni nikoli prikrivala. pri njih doma so bili vedno vsi levi. Zame je bila Mojca v času razpadanja takratne LDS dragocen vir insiderskih informacij, ki so bile vedno verodostojne.

 

Po mojem je ključni problem, s katerim se danes srečuje Mojca kot urednica Dnevnoinformativnega programa na nacionalki, ta, da je poročena z Miletom Šetincom in zaradi tega kontaminirana do te mere, da bi se morala že zaradi tega izločiti iz vseh prispevkov, ki imajo politično vsebino oziroma obstaja sum, da v njih nastopajo osebe, glede katerih bi obstajal konflikt interesov. Biti žena nekdanjega politika, ki je zdaj kot lobist aktiven predvsem v državnem gospodarstvu, enostavno ni deviza, s katero bi nekdo delal uredniško kariero na nacionalni televiziji.

 

Vse to so objektivno preverljiva dejstva, o katerih je verjetno želel govoriti tudi predsednik programskega sveta RTV Slovenija Mitja Štular, vendar si je za to izbral napačen kraj in čas, poleg tega je med vrsticami branil politika, ki je novinarko in urednico javno označil za prostitutki, zraven pa jima je kot zvodnika nalepil še nekdanjega predsednika Milana Kučana. Najbrž ni odveč zapisati, da bi bil za vsakega politika v vsaki normalni državi takšen "statement" bržkone politični pogreb. Za Janšo očitno ne bo, čeprav se zdi, da je s tem tvitom odprl vrsto tehtnih vprašanj, ki si jih mediji moramo zastaviti, ker so v javnem interesu.

 

Ali je politik v zaporu res tudi politični zapornik? (Foto: Mediaspeed.net)

 

Zakaj se je Janez Janša tako silovito odzval na televizijski prispevek, za katerega lahko vsak povprečno inteligenten državljan ugotovi, da je neprofesionalen in vsebinsko prazen? Odgovor je bržkone povezan z občutjivostjo, s katero smo začeli prispevek; in ker je Janša hipersenzibilen za vsako (novo) krivico, je bila njegova reakcija že tako pretirana, da se je zdela povsem iracionalna. Problem, s katerim se JJ srečuje v zadnjem času, je večplasten in po eni strani vključuje burno dogajanje v stranki, po drugi pa relativno visoko javno podporo in s tem povezano paniko političnih nasprotnikov, ki prek nekaterih prijateljskih medijev poskušajo SDS sprovocirati do te mere, da bi njene reakcije potrdile tezo o radikalizaciji Stranke in njenega Vodje. Prav to nenehno namigovanje na nacionalni socializem, rjavosrajčnike in Führerja najbolj načenja Janševo potrpljenje, ki je minuli teden popustilo in privedlo do resnega politično-medijskega škandala, iz katerega prvak opozicije zagotovo ne bo izšel močnejši.

 

Janšev problem je namreč ga, da je vedno bolj osamljen. Ne le na političnem prostoru desno od sredine, temveč tudi v lastni stranki, iz katere je v zadnjem čas odšlo že preveč ljudi, da bi lahko rekli, da gre za normalne dogodke v življenju neke stranke. Prej ko slej se bo tudi v SDS začelo dogajati članstvo; nihče nima monopola nad nezmotljivostjo, nihče ni večen niti nima dosmrtnega mandata, pa čeprav je edini politik v bližnji in daljni okolici, ki je bil v dobrega četrt stoletja dvakrat za rešetkami in si je že zaradi tega lahko zgradil podobo političnega zapornika. Toda prav ta obsesija s krivičnimi obsodbami je Janšo pripeljala do hipersenzibilnosti, zaradi katere je izgubil občutek za spodobnost in pravo mero, da zdaj z vsemi sredstvi obračunava tudi z mediji. S tem pa se je spustil v boj, ki ga ne more dobiti, kajti še noben politik v demokratični družbi ni doslej obvladal medijev, ampak se je zgodilo ravno obratno — mediji so obvladali njega in ga politično upokojili.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
39
Mladina go home!*
18
10.12.2017 18:30
Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve
16
09.12.2017 23:41
Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!
3
08.12.2017 11:34
Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
8
07.12.2017 23:11
Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
18
07.12.2017 00:05
Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile , so pred dnevi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima
14
05.12.2017 23:48
Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
9
04.12.2017 19:16
Zadnji dogodki, ki v določenih primerih - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Čarobna gora snežink
6
03.12.2017 02:15
Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
14
01.12.2017 22:45
Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo ... Več.
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa
5
26.11.2017 19:00
V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko Arthur pred hotelom Chelsea sredi New Yorka sreča Fredericka ...
4
25.11.2017 21:22
Moj današnji tekst želi biti metodološko pregleden in je bolj kot komentar pričanje o znanstveni mediaciji. Potrditi hoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Vsi smo nekakšni talci; eni še vedno ujetniki komunizma, drugi svoje nevednosti
17
23.11.2017 23:30
Proruska politika, ki jo vodi slovenska država v zadnjih nekaj letih, ni zgolj neokusna, ampak tudi škodljiva za naše nacionalne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
23
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
13
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
7
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
21
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.763
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.826
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.553
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.418
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.463
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.369
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.431
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 989
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 880