Komentar

Odgovor na odprto pismo Gorana Novkovića ministrici dr. Maji Makovec Brenčič

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so se le odzvali na odprto pismo, ki ga je naš komentator Goran Novković 16. marca naslovil na ministrico Majo Makovec Brenčič, in nam poslali odgovor, ki ga objavljamo skladno z Zakonom o medijih.

28.03.2016 18:00
Piše: Uredništvo

Dne 16.3. ste na Portalu PLUS objavili odrto pismo Gorana Novkovića ministrici dr. Maji Makovec Brenčič. V njem je nanizanih nekaj dejstev in izzivov, ki se jih na ministrstvu zavedamo in ki jih bodisi že rešujemo bodisi razvojno načrtujemo. Odgovornost MIZŠ je predvsem vzpostaviti kakovosten in k družbenim izzivom razvojno naravnan sistem, ki zagotavlja ustrezna znanja in veščine za zaposljivost mladih. Zaposlenost pa je izziv, ki je širši od delokroga MIZŠ. Ob tem naj tudi poudarimo, da je odzivnost izobraževalnega sistema na aktualna stanja na trgih potrebno usmerjati premišljeno in razvojno, saj se dogajanja v gospodarstvu in na trgu dela pogosto spreminjajo hitreje kot jim je možno in prav slediti v celotni vertikali izobraževanja. Zato mora biti vzgojno-izobraževalni sistem vedno usmerjen v kakovostna, trdna osnovna znanja, ki se v določenih delih programov dopolnjujejo z aktualnimi, veščinami oz. potrebnimi kompetencami za trg dela. V ta namen ministrstvo tudi omogoča instrumente, ki pripomorejo k vseživljenjskemu učenju.

 

Na številnih področjih že sodelujemo z različnimi deležniki, tako predstavniki gospodarstva kot drugimi socialnimi partnerji, vas vključujemo v diskusije in priprave predlogov za razvoj izobraževalnega sistema in razvojnih projektov. Le s konstruktivnim dialogom z vsemi deležniki, pa tudi skupno odgovornostjo do odločitev, bomo lahko našli primerne odgovore in rešitve izzivov, ki jih navajate.

 

V nadaljevanju pojasnjujemo in predstavljamo nekatere aktivnosti, ki smo jih na ministrstvu že pričeli izvajati ali pa jih načrtujemo v kratkem. 

 

V začetku leta 2016 so bili objavljeni prvi razpisi sredstev kohezijske politike. Namen največjega med njimi je spodbuditi raziskovalno in inovacijsko najprodornejša področja (podjetja in raziskovalce), da v okviru verig vrednosti vzpostavijo (nadgradijo) medsebojno sodelovanje, ki bo vodilo k večji dodani vrednosti. To je tudi cilj razpisa in SPS kot celote. Skladno s sprejetimi načrti bo v prihodnjih mesecih objavljenih še nekaj instrumentov za spodbudo razvoja človeških virov, infrastrukture ter projekti sodelovanja med podjetji in gospodarstvom. Vse to podpira doseganje oz. dvig konkurenčnosti, razvoj novih dodanih vrednosti ter delovnih mest.

 

Na področju dodiplomskega izobraževanja smo v maju 2015 sprejeli Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij, ki vzpostavlja transparenten in mednarodno primerljiv sistem izobraževanja, potreben za prehodnost delovne sile. Zavedamo se namreč, da je povezovanje z gospodarstvom že tekom izobraževalnega procesa ključno za lažje vključevanje na trg dela in razvoj gospodarstva. V ta namen tudi pripravljamo uvedbo vajeništva in pospešujemo druge oblike dualnega sistema (npr. individualne učne pogodbe idr.), projektna sodelovanja, medpodjetniške centre... Uvajamo nove izobraževalne programe, predvsem v poklicnem izobraževanju, ki so odziv na videnje razvoja industrije v prihodnje (npr. na področju metalurgije) in širimo obseg tistih programov, kjer so povpraševanja po kvalificirani delovni sili največja oz. njihov primanjkljaj na trgu dela izrazit.

 

Sicer je na do univerzitetni ravni Slovenija uvrščena med bolje ocenjene države glede na razvitost sistema, kar kažejo tudi mednarodne analize (mednarodno primerjalno analizo učinkovitosti sistema – GEMS, poročilo Svetovnega ekonomskega foruma 2015). Tudi zadnja analiza konkurenčnosti izpostavlja prav primarno in terciarno izobraževanje kot element konkurenčnosti Slovenije.

 

Spremembe na do univerzitetni ravni pa so prinesle tudi spremembe v zaposlovanju. Od 2008 se je program osnovne šole v skladu s spremembami Zakona o osnovni šoli programsko širil z uvajanjem drugega tujega jezika, neobveznih izbirnih predmetov. Od  leta 2011 se nenehno povečuje tudi število učencev (za več kot 10.000 od leta 2011) in število vključenih v oddelke podaljšanega bivanja.  Vsi ti ukrepi so dvignili kakovost izobraževalnega sistema, gospodarstvu pa omogočili večjo produktivnost oz. staršem večjo osredotočenost na delo. Iz vsega tega pa seveda sledi neposredno zvišanje števila zaposlenih v sistemu izobraževanja.

 

Na področju  univerzitetnega in raziskovalnega sektorja o povečanju, kot ga navajate, ne moremo govoriti, saj se je v obdobju po letu 2007 število pedagoškega osebja na visokošolskih zavodih zmanjšalo, in sicer od 6.000 do 5.500 v ekvivalentu polne zaposlitve (vir). V primerjavi z drugimi državami OECD je Slovenija glede števila pedagoških delavcev na študenta še vedno pod povprečjem, saj je v Sloveniji na pedagoškega delavca v terciarnem izobraževanju 18 študentov, v državah OECD pa v povprečju 16 študentov (vir).

 

Hkrati smo v obdobju po 2004 začeli z implemenatacijo bolonjskega procesa, ki jo uspešno udejanjamo. Prav z namenom dviga kakovosti, fleksibilnosti ter učinkovitosti visokošolskega študija v tem mesecu zaključujemo javno razpravo o noveli Zakona o visokem šolstvu, s katero bomo med drugim vzpostavili pogoje za zmanjševanje števila programov, povečanje njihove odzivnosti ter zagotavljanja kakovosti na visokošolskih zavodih. Novela podpira tudi odpiranje slovenskega visokošolskega prostora prav z namenom t.i. "kroženja možganov", ki prinaša nove vrednosti in priložnosti v izobraževalno raziskovalni prostor.

 

Tudi v raziskovalnem sektorju se je zaradi zmanjšanja sredstev po letu 2011 število zaposlenih zmanjšalo (državna proračunska sredstva za RRD so se od leta 2011 do 2014 zmanjšala za 26 %; vir SURS). Število raziskovalcev v poslovnem sektorju pa se je od leta 2009 do 2014 skoraj podvojilo. Zavedamo se in tudi ves čas opozarjamo, da učinkovitega sistema visokega šolstva ne moremo pričakovati brez opredeljenega izhoda diplomantov na trg delovne sile. Na to smo opozorili tudi pri pripravi Nacionalnega reformnega programa. Ukrepi in usmeritve razvoja, ki jih izvaja naše ministrstvo, so namreč neločljivo povezani z ukrepi, ki jih izvajajo tudi drugi resorji, predvsem inistrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvo za finance (MF).

 

Kot je bilo že večkrat izpostavljeno, si ministrica dr. Makovec Brenčič z ekipo v tem mandatu prizadeva skupaj z deležniki uvesti potrebne spremembe na celotni vertikali izobraževanja in na področju raziskav. Zato so pridobivanje ustreznih znanj in veščin ter krepitev zaposljivosti v času izobraževalnega procesa ključni cilji razvoja, ki pa jih ne moremo doseči brez konstruktivnega in odgovornega iskanja rešitev in odločitev med vsemi deležniki in skupaj z gospodarstvom. 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.495
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.958
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.273
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.595
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.563
06/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.305
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.460
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.945
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.136
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 941