Komentar

Odgovor na odprto pismo Gorana Novkovića ministrici dr. Maji Makovec Brenčič

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so se le odzvali na odprto pismo, ki ga je naš komentator Goran Novković 16. marca naslovil na ministrico Majo Makovec Brenčič, in nam poslali odgovor, ki ga objavljamo skladno z Zakonom o medijih.

28.03.2016 18:00
Piše: Uredništvo

Dne 16.3. ste na Portalu PLUS objavili odrto pismo Gorana Novkovića ministrici dr. Maji Makovec Brenčič. V njem je nanizanih nekaj dejstev in izzivov, ki se jih na ministrstvu zavedamo in ki jih bodisi že rešujemo bodisi razvojno načrtujemo. Odgovornost MIZŠ je predvsem vzpostaviti kakovosten in k družbenim izzivom razvojno naravnan sistem, ki zagotavlja ustrezna znanja in veščine za zaposljivost mladih. Zaposlenost pa je izziv, ki je širši od delokroga MIZŠ. Ob tem naj tudi poudarimo, da je odzivnost izobraževalnega sistema na aktualna stanja na trgih potrebno usmerjati premišljeno in razvojno, saj se dogajanja v gospodarstvu in na trgu dela pogosto spreminjajo hitreje kot jim je možno in prav slediti v celotni vertikali izobraževanja. Zato mora biti vzgojno-izobraževalni sistem vedno usmerjen v kakovostna, trdna osnovna znanja, ki se v določenih delih programov dopolnjujejo z aktualnimi, veščinami oz. potrebnimi kompetencami za trg dela. V ta namen ministrstvo tudi omogoča instrumente, ki pripomorejo k vseživljenjskemu učenju.

 

Na številnih področjih že sodelujemo z različnimi deležniki, tako predstavniki gospodarstva kot drugimi socialnimi partnerji, vas vključujemo v diskusije in priprave predlogov za razvoj izobraževalnega sistema in razvojnih projektov. Le s konstruktivnim dialogom z vsemi deležniki, pa tudi skupno odgovornostjo do odločitev, bomo lahko našli primerne odgovore in rešitve izzivov, ki jih navajate.

 

V nadaljevanju pojasnjujemo in predstavljamo nekatere aktivnosti, ki smo jih na ministrstvu že pričeli izvajati ali pa jih načrtujemo v kratkem. 

 

V začetku leta 2016 so bili objavljeni prvi razpisi sredstev kohezijske politike. Namen največjega med njimi je spodbuditi raziskovalno in inovacijsko najprodornejša področja (podjetja in raziskovalce), da v okviru verig vrednosti vzpostavijo (nadgradijo) medsebojno sodelovanje, ki bo vodilo k večji dodani vrednosti. To je tudi cilj razpisa in SPS kot celote. Skladno s sprejetimi načrti bo v prihodnjih mesecih objavljenih še nekaj instrumentov za spodbudo razvoja človeških virov, infrastrukture ter projekti sodelovanja med podjetji in gospodarstvom. Vse to podpira doseganje oz. dvig konkurenčnosti, razvoj novih dodanih vrednosti ter delovnih mest.

 

Na področju dodiplomskega izobraževanja smo v maju 2015 sprejeli Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij, ki vzpostavlja transparenten in mednarodno primerljiv sistem izobraževanja, potreben za prehodnost delovne sile. Zavedamo se namreč, da je povezovanje z gospodarstvom že tekom izobraževalnega procesa ključno za lažje vključevanje na trg dela in razvoj gospodarstva. V ta namen tudi pripravljamo uvedbo vajeništva in pospešujemo druge oblike dualnega sistema (npr. individualne učne pogodbe idr.), projektna sodelovanja, medpodjetniške centre... Uvajamo nove izobraževalne programe, predvsem v poklicnem izobraževanju, ki so odziv na videnje razvoja industrije v prihodnje (npr. na področju metalurgije) in širimo obseg tistih programov, kjer so povpraševanja po kvalificirani delovni sili največja oz. njihov primanjkljaj na trgu dela izrazit.

 

Sicer je na do univerzitetni ravni Slovenija uvrščena med bolje ocenjene države glede na razvitost sistema, kar kažejo tudi mednarodne analize (mednarodno primerjalno analizo učinkovitosti sistema – GEMS, poročilo Svetovnega ekonomskega foruma 2015). Tudi zadnja analiza konkurenčnosti izpostavlja prav primarno in terciarno izobraževanje kot element konkurenčnosti Slovenije.

 

Spremembe na do univerzitetni ravni pa so prinesle tudi spremembe v zaposlovanju. Od 2008 se je program osnovne šole v skladu s spremembami Zakona o osnovni šoli programsko širil z uvajanjem drugega tujega jezika, neobveznih izbirnih predmetov. Od  leta 2011 se nenehno povečuje tudi število učencev (za več kot 10.000 od leta 2011) in število vključenih v oddelke podaljšanega bivanja.  Vsi ti ukrepi so dvignili kakovost izobraževalnega sistema, gospodarstvu pa omogočili večjo produktivnost oz. staršem večjo osredotočenost na delo. Iz vsega tega pa seveda sledi neposredno zvišanje števila zaposlenih v sistemu izobraževanja.

 

Na področju  univerzitetnega in raziskovalnega sektorja o povečanju, kot ga navajate, ne moremo govoriti, saj se je v obdobju po letu 2007 število pedagoškega osebja na visokošolskih zavodih zmanjšalo, in sicer od 6.000 do 5.500 v ekvivalentu polne zaposlitve (vir). V primerjavi z drugimi državami OECD je Slovenija glede števila pedagoških delavcev na študenta še vedno pod povprečjem, saj je v Sloveniji na pedagoškega delavca v terciarnem izobraževanju 18 študentov, v državah OECD pa v povprečju 16 študentov (vir).

 

Hkrati smo v obdobju po 2004 začeli z implemenatacijo bolonjskega procesa, ki jo uspešno udejanjamo. Prav z namenom dviga kakovosti, fleksibilnosti ter učinkovitosti visokošolskega študija v tem mesecu zaključujemo javno razpravo o noveli Zakona o visokem šolstvu, s katero bomo med drugim vzpostavili pogoje za zmanjševanje števila programov, povečanje njihove odzivnosti ter zagotavljanja kakovosti na visokošolskih zavodih. Novela podpira tudi odpiranje slovenskega visokošolskega prostora prav z namenom t.i. "kroženja možganov", ki prinaša nove vrednosti in priložnosti v izobraževalno raziskovalni prostor.

 

Tudi v raziskovalnem sektorju se je zaradi zmanjšanja sredstev po letu 2011 število zaposlenih zmanjšalo (državna proračunska sredstva za RRD so se od leta 2011 do 2014 zmanjšala za 26 %; vir SURS). Število raziskovalcev v poslovnem sektorju pa se je od leta 2009 do 2014 skoraj podvojilo. Zavedamo se in tudi ves čas opozarjamo, da učinkovitega sistema visokega šolstva ne moremo pričakovati brez opredeljenega izhoda diplomantov na trg delovne sile. Na to smo opozorili tudi pri pripravi Nacionalnega reformnega programa. Ukrepi in usmeritve razvoja, ki jih izvaja naše ministrstvo, so namreč neločljivo povezani z ukrepi, ki jih izvajajo tudi drugi resorji, predvsem inistrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvo za finance (MF).

 

Kot je bilo že večkrat izpostavljeno, si ministrica dr. Makovec Brenčič z ekipo v tem mandatu prizadeva skupaj z deležniki uvesti potrebne spremembe na celotni vertikali izobraževanja in na področju raziskav. Zato so pridobivanje ustreznih znanj in veščin ter krepitev zaposljivosti v času izobraževalnega procesa ključni cilji razvoja, ki pa jih ne moremo doseči brez konstruktivnega in odgovornega iskanja rešitev in odločitev med vsemi deležniki in skupaj z gospodarstvom. 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Dan potem: Velika igra v Ukrajini uhaja izpod nadzora
24
29.09.2022 18:00
Do ruske invazije na Ukrajino 24. februarja letos verjetno ne bi prišlo, če bi se ameriški predsednik Joseph Biden konec leta ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Bolnik s Kolodvorske: Rešitev za nacionalko je bodisi v podržavljenju bodisi v komercializaciji
12
28.09.2022 19:00
Družbena klima, ki jo diktirajo paradržavni centri moči, tudi od novinarjev, katerih avtonomija naj bi bila tako ogrožena, ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Demokracija izhaja iz ravnotežja v vesolju, avtokracija pa temelji na prevladi temnih sil, ki uničujejo življenje
15
27.09.2022 21:30
Osnovna naloga človeštva je preprečiti silo avtoritarnosti, ki je več kot očitno ponekod že prestopila v avtokracijo. Vse ... Več.
Piše: Miha Burger
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
16
26.09.2022 20:00
Zahteva po odstopu vodstva Splošne bolnice Celje vodi v smer, ko bomo menjavali vodstva zaradi zdravniških napak, ne pa urejali ... Več.
Piše: Milan Krek
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
5
24.09.2022 19:15
Merjenje cen potrošnih dobrin, zlasti hrane, je leta 2022 lahko posledica štirih scenarijev in v resnici ne vem, kateri od njih ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
17
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Po meni leti z leve in desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata in očitno je, da jih tam vmes motim."
Uredništvo
Ogledov: 1.450
02/
Dan potem: Velika igra v Ukrajini uhaja izpod nadzora
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.313
03/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.491
04/
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
Milan Krek
Ogledov: 1.366
05/
Bolnik s Kolodvorske: Rešitev za nacionalko je bodisi v podržavljenju bodisi v komercializaciji
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.136
06/
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
Andrej Drapal
Ogledov: 1.042
07/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 1.118
08/
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
Uredništvo
Ogledov: 818
09/
Demokracija izhaja iz ravnotežja v vesolju, avtokracija pa temelji na prevladi temnih sil, ki uničujejo življenje
Miha Burger
Ogledov: 634
10/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.092