Komentar

Ali si Cerar in Mramor drzneta izzvati bes armade volivcev?

Cerar in Mramor sta na preizkušnji. Ali bosta popustila apetitom Erjavca, Štruklja, Kuštrina, Uroševiča, Semoliča … ali pa bosta poštena in korektna do zaposlenih v gospodarstvu. Pozor: slednji predstavljajo največjo armado volivcev!

30.03.2016 21:35
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   gzs   vlada   dušan mramor   davki   javna poraba

Foto: arhiv Portala PLUS

Samo politika, ki bi kreirala več delovnih mest v gospodarstvu, bi bila jamstvo, da bodo pokojnine zdravo rasle tudi v prihodnosti. Vse ostalo je demagogija.

Včeraj je minilo eno leto. Vladni UMAR je napovedal, da bo Slovenija v letu 2015 zabeležila 2,4-odstotno rast BDP. Branimir Štrukelj, prvi sindikalist v državi, je zaradi gospodarski rasti takoj zahteval "participacijo pri plačah". Predvčerajšnjim podobna zgodba. Šef Desusa Karl Erjavec je neizprosen. Mimo koalicijskega dogovora zaradi gospodarske rasti zahteva "uskladitev pokojnin". Štango mu drži drugi sindikalist Dušan Semolič. Mimogrede, na škodo njegovih članov v gospodarstvu.

 

Niso edini. Apetiti so zaradi gospodarske rasti, ki traja dve leti in pol, zrasli do neba. Vsi pa molčijo o resnici, da še vedno nismo dosegli BDP na prebivalca iz leta 2008. So what, pa kaj, bi rekli po Pahorjevo. Lepo je živeti na robu prezadolženosti...

 

 

Dvojna vladna morala

 

Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor ob vsem tem že v izhodišču popuščata. Mramor denimo pravi naslednje: Možno je davčno prestrukturiranje. Javnofinančna konsolidacija ne dopušča znižanja davkov. Če bomo zbrali 60 do 90 milijonov evrov virov, bomo za toliko lahko znižali obremenitev bruto bruto plač.

 

Na drugi strani vladni predstavniki, ob zahtevi sindikatov po kar 380 milijonov večji masi za plače v javnem sektorju, komaj izdavijo, da kaj takšnega si pa ne moremo privoščiti. Spet zaradi javnofinančne konsolidacije. Skratka, vsem v gospodarstvu velja naslednje vladno sporočilo: samo če bomo od vas zbrali nekaj denarja, vam bomo prav toliko dali tudi nazaj. Če seveda kdo sploh verjame tem besedam, ker je finančno ministrstvo znano po tem, da ob skoraj vsaki takšni vragoliji vzame več, kot pa da. Vsem v javnem sektorju medtem velja drugačno sporočilo: morda ne boste dobili toliko, kot zahtevate, nekaj pa bo.

 

V izhodišču je torej jasno, da je takšna vladna politika diskriminatorna do vseh zaposlenih v gospodarstvu. Že lani je del javnih uslužbencev participiral pri učinkih plačnega dogovora v javnem sektorju in mini dohodninske reforme dvakrat. Samo 12 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu pa samo enkrat, pri dohodninski reformi. Letos se zgodba ponavlja. V takšnih okoliščinah, ki ne vlivajo veliko zaupanja, je minister Mramor sklenil prvi krog pogovorov o davčni reformi. Sledil bo še drugi krog. Zgolj piarovski ali kaj več?

 

 

Zgrešena zaposlitvena politka

 

Preden se posvetim temu, kakšna bi naj bila davčna reforma, ki jo Slovenija nujno potrebuje, bi rad izpostavil dva ključna podatka.

 

1. Če bi bilo Erjavcu kaj do upokojencev, zdajšnjih in bodočih, potem bi najprej pomislil na to, da je razmerje med delovno aktivnim in upokojenskim prebivalstvom klavrno. Ta hip se je ustavilo pri 1,37 zavarovanca na enega upokojenca. Prvič po šestih letih! To piše v vladnem nacionalnem reformnem programu. Mediji so to pograbili, češ da pokojninska reforma iz leta 2013 daje rezultate.

 

Mar res? Prvič, javnosti je bilo zamolčano, da gre za enega od najbolj neugodnih razmerij med upokojensko in delovno aktivno populacijo v EU. Drugič, trditev, da gre za učinke pokojninske reforme, je iz trte zvita. Kot da nimamo že dve leti in pol konjunkture, torej tudi več možnosti za zaposlovanje. Politiki so neverjetni, ko si je treba pripisati zasluge drugih, predvsem zaposlenih v gospodarstvu, ki so kljub slabemu poslovnemu okolju zagotovili rast. In tretjič, mar je res dosežek, če smo kljub 2,5-letni gospodarski rasti komajda ustavili poslabševanje tega razmerja, prav nič pa ga še nismo izboljšali?

 

Kdor se s takšnim dosežkom hvali, se hvali na račun delovno aktivnih prebivalcev in drugih davkoplačevalcev, ki še naprej nosijo velikansko breme pokojnin. Ki jih upokojenci upravičeno prejemajo in bi si zaslužili še višje. Ampak to bi morali vezati na več delovnih mest v gospodarstvu. Samo politika, ki bi kreirala več delovnih mest v gospodarstvu, bi bila jamstvo, da bodo pokojnine zdravo rasle tudi v prihodnosti. Vse ostalo je demagogija.

 

 

2. Erjavčeve zahteve so zato tesno povezane z drugim podatkom. Ta hip imamo kljub gospodarski rasti le 3.700 novih delovnih mest več kot pred enim letom. Pa čeprav so podjetja v letu 2015 iz naslova dodatnih obremenitev nekaterih oblik dela v javne blagajne prispevala dodatnih 100 milijonov evrov, s čimer bi lahko plačali kar 4.150 osebam povprečno bruto bruto plačo, vključno z regresom, malico in prevozom! To je jasen signal, da politika zaposlovanja ne deluje in da potrebujemo resno razbremenitev plač.

 

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo zato v zadnjih tednih pripravili najbolj podrobne preračune doslej in pripravili kombinacijo davčnih ukrepov, ki bi prinesli občutno in hkrati vzdržno razbremenitev dela. Posvetili smo se tudi virom, ki bi nadomestili izpad v javnih financah, tako z drugimi davčnimi prihodki kot tudi z znižanjem javne porabe.

 

 

Ministrstvo za finance brez suverene drže

 

Zavračamo Mramorjevo tezo, da bruto plač ni mogoče razbremeniti, ne da bi pridobili davčne prihodke drugje. Seveda je to mogoče. Če je številnim državam uspelo zmanjšati davno obremenitev sredi krize, v letih 2008-2010, bi uspelo tudi Sloveniji v konjunkturi. Znižanje javne porabe torej nujno ne obremenjuje javnofinančne konsolidacije, kot to želi predstaviti ministrstvo za finance. To je čista manipulacija. Še več. S tem se ministrstvo za finance odreka edini suvereni politiki Sloveniji kot članici EU, ki jo še lahko uporabi za hitrejši zagon gospodarstva.

 

Preračun učinkov smo pripravili po dinamični metodi. Pri tem smo sodelovali z davčnimi strokovnjaki iz podjetij, zbornico davčnih svetovalcev in tudi z nekaterimi dobrimi poznavalci javnih financ. Naredili smo tudi anketo med gospodarstveniki, kje vse je možno znižati javno porabo.

 

Ključni predlogi GZS za razbremenitev plač so naslednji:

- uvedba razvojne kapice na socialne prispevke delodajalcev in delojemalcev nad 2-kratnikom povprečne plače.

- dvig splošne olajšave za zavezance do 75 % PP na min. plačo.

- uvedba dodatnega dohodninskega razreda med starim 2. in 3. razredom (20.400 – 36.000 po stopnji 34 %).

-  umik najvišje dohodninske stopnje (50 %).

-  ukinitev prispevka delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %).

 

 

Za razvoj in za socialo

 

Upoštevali smo tako potrebo po večji motivaciji ključnega strokovnega tehničnega kadra v podjetjih kot tudi možnost dviga najnižjih neto plač, s ciljem dviga standarda ljudi in višje kupne moči. Predlog je družbeno uravnotežen. Z višanjem splošne olajšave bi dosegli višje neto najnižje plače in hkrati nižje socialne izdatke. Hkrati bi z drugačno dohodninsko lestvico razbremenili srednji razred, razvojne kadre pa z uvedbo razvojne kapice.

 

Ker bi z razvojno kapico veliko pridobili tudi številni javni uslužbenci, bi Vlada RS morala učinke davčne reforme upoštevati pri pogajanjih o plačnem dogovoru v javnem sektorju. Ni korektno do zaposlenih v gospodarstvu, ki so najbolj pripomogli k izhodu Slovenije iz krize, da bi mnogi zaposleni v javnem sektorju vnovič participirali pri gospodarski rasti dvakrat, pri plačnem dogovoru in razbremenitvi dela, zaposleni v gospodarstvu pa samo enkrat!

 

Na drugi strani smo predlagali kopico ukrepov pri davčnih prihodkih in pri zniževanju javne porabe, med njimi:

- znižanje javne porabe (optimizacija stroškov dela v širši javni upravi ob višji kakovosti upravljanja); 100 milijonov evrov.

davek na nepremičnine (v vmesnem času znižanje povprečnine občinam) in drugi davki na premoženje (80 milijonov evrov); pri tem je potrebno poskrbeti za zmanjšanje nesorazmerne velike obremenjenosti gospodarstva s tem davkom glede na gospodinjstva.

- redefinicija košarice zdravstvenih pravic; večanje zasebne participacije pri plačilih (30 milijonov evrov)...

 

Pri tem bi morala država v večji meri poskrbeti za celovito reševanje bodočega širjenja primanjkljaja v pokojninski in zdravstveni blagajni, predvsem prek večjih davčnih spodbud za:

večje varčevanje delovno aktivnega prebivalstva v II. In III. pokojninskem stebru z davčno stimulativnejšo politiko,

razvoj drugih zavarovalnih oblik dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi nadomestili določen izpad zdravstvenih pravic iz osnovne košarice.

 

 

Vladna domača naloga

 

Pri zniževanju javne porabe smo na GZS izpeljali anketo med gospodarstveniki o tem, kje bi lahko znižali javno porabo. Realnih predlogov je veliko, med drugim so:

 

reforma šolstva: akcijski program proti finančnim in drugim anomalijam, zmanjšanje števila ali obsega programov, ki proizvajajo nezaposljive kadre...

optimizacija delovanja upravnih enot in skupnih služb javne uprave, deregulacija predpisov in zmanjšanje potreb po administraciji, vse to na podlagi lani objavljene funkcijske analize javne uprave,

ukinitev dejavnosti, ki ne sodijo nujno v javni sektor oziroma se lahko izvajajo na trgu,

reorganizacija lokalne samouprave na podlagi funkcijske analize,

uvedba organizacijskega kriznega menedžmenta v delih javnega sektorja, ki so preveč zbirokratizirani …

zmanjšanje potrebnih sredstev za poklicne pokojnine v javnem sektorju,

centralizacija sistema nadzora prihodkov in odhodkov s strani ministrstva za finance tudi pri posrednih proračunskih uporabnikih (zavodih, agencijah, itd.), s čimer bi lahko odpravili tudi plačne anomalije v širšem javnem sektorju...

 

In še bi lahko našteval.

 

Ni vraga, da ne bi našli možnosti za občutno znižanje javne porabe. Vprašanje je le, ali si v vladi drznejo tudi drugo leto zapored opetnajstiti vse, ki delamo v gospodarstvu. Piarovska finta je igra z ognjem. Dvakrat zapored na isto piarovsko finto speljati večji del volilnega telesa je za Cerarja, Mramorja, celotno vlado lahko hudo neugodno.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.431
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.689
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.338
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.263
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.500
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.155
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.776
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 722
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.355