Komentar

Ali si Cerar in Mramor drzneta izzvati bes armade volivcev?

Cerar in Mramor sta na preizkušnji. Ali bosta popustila apetitom Erjavca, Štruklja, Kuštrina, Uroševiča, Semoliča … ali pa bosta poštena in korektna do zaposlenih v gospodarstvu. Pozor: slednji predstavljajo največjo armado volivcev!

30.03.2016 21:35
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   gzs   vlada   dušan mramor   davki   javna poraba

Foto: arhiv Portala PLUS

Samo politika, ki bi kreirala več delovnih mest v gospodarstvu, bi bila jamstvo, da bodo pokojnine zdravo rasle tudi v prihodnosti. Vse ostalo je demagogija.

Včeraj je minilo eno leto. Vladni UMAR je napovedal, da bo Slovenija v letu 2015 zabeležila 2,4-odstotno rast BDP. Branimir Štrukelj, prvi sindikalist v državi, je zaradi gospodarski rasti takoj zahteval "participacijo pri plačah". Predvčerajšnjim podobna zgodba. Šef Desusa Karl Erjavec je neizprosen. Mimo koalicijskega dogovora zaradi gospodarske rasti zahteva "uskladitev pokojnin". Štango mu drži drugi sindikalist Dušan Semolič. Mimogrede, na škodo njegovih članov v gospodarstvu.

 

Niso edini. Apetiti so zaradi gospodarske rasti, ki traja dve leti in pol, zrasli do neba. Vsi pa molčijo o resnici, da še vedno nismo dosegli BDP na prebivalca iz leta 2008. So what, pa kaj, bi rekli po Pahorjevo. Lepo je živeti na robu prezadolženosti...

 

 

Dvojna vladna morala

 

Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor ob vsem tem že v izhodišču popuščata. Mramor denimo pravi naslednje: Možno je davčno prestrukturiranje. Javnofinančna konsolidacija ne dopušča znižanja davkov. Če bomo zbrali 60 do 90 milijonov evrov virov, bomo za toliko lahko znižali obremenitev bruto bruto plač.

 

Na drugi strani vladni predstavniki, ob zahtevi sindikatov po kar 380 milijonov večji masi za plače v javnem sektorju, komaj izdavijo, da kaj takšnega si pa ne moremo privoščiti. Spet zaradi javnofinančne konsolidacije. Skratka, vsem v gospodarstvu velja naslednje vladno sporočilo: samo če bomo od vas zbrali nekaj denarja, vam bomo prav toliko dali tudi nazaj. Če seveda kdo sploh verjame tem besedam, ker je finančno ministrstvo znano po tem, da ob skoraj vsaki takšni vragoliji vzame več, kot pa da. Vsem v javnem sektorju medtem velja drugačno sporočilo: morda ne boste dobili toliko, kot zahtevate, nekaj pa bo.

 

V izhodišču je torej jasno, da je takšna vladna politika diskriminatorna do vseh zaposlenih v gospodarstvu. Že lani je del javnih uslužbencev participiral pri učinkih plačnega dogovora v javnem sektorju in mini dohodninske reforme dvakrat. Samo 12 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu pa samo enkrat, pri dohodninski reformi. Letos se zgodba ponavlja. V takšnih okoliščinah, ki ne vlivajo veliko zaupanja, je minister Mramor sklenil prvi krog pogovorov o davčni reformi. Sledil bo še drugi krog. Zgolj piarovski ali kaj več?

 

 

Zgrešena zaposlitvena politka

 

Preden se posvetim temu, kakšna bi naj bila davčna reforma, ki jo Slovenija nujno potrebuje, bi rad izpostavil dva ključna podatka.

 

1. Če bi bilo Erjavcu kaj do upokojencev, zdajšnjih in bodočih, potem bi najprej pomislil na to, da je razmerje med delovno aktivnim in upokojenskim prebivalstvom klavrno. Ta hip se je ustavilo pri 1,37 zavarovanca na enega upokojenca. Prvič po šestih letih! To piše v vladnem nacionalnem reformnem programu. Mediji so to pograbili, češ da pokojninska reforma iz leta 2013 daje rezultate.

 

Mar res? Prvič, javnosti je bilo zamolčano, da gre za enega od najbolj neugodnih razmerij med upokojensko in delovno aktivno populacijo v EU. Drugič, trditev, da gre za učinke pokojninske reforme, je iz trte zvita. Kot da nimamo že dve leti in pol konjunkture, torej tudi več možnosti za zaposlovanje. Politiki so neverjetni, ko si je treba pripisati zasluge drugih, predvsem zaposlenih v gospodarstvu, ki so kljub slabemu poslovnemu okolju zagotovili rast. In tretjič, mar je res dosežek, če smo kljub 2,5-letni gospodarski rasti komajda ustavili poslabševanje tega razmerja, prav nič pa ga še nismo izboljšali?

 

Kdor se s takšnim dosežkom hvali, se hvali na račun delovno aktivnih prebivalcev in drugih davkoplačevalcev, ki še naprej nosijo velikansko breme pokojnin. Ki jih upokojenci upravičeno prejemajo in bi si zaslužili še višje. Ampak to bi morali vezati na več delovnih mest v gospodarstvu. Samo politika, ki bi kreirala več delovnih mest v gospodarstvu, bi bila jamstvo, da bodo pokojnine zdravo rasle tudi v prihodnosti. Vse ostalo je demagogija.

 

 

2. Erjavčeve zahteve so zato tesno povezane z drugim podatkom. Ta hip imamo kljub gospodarski rasti le 3.700 novih delovnih mest več kot pred enim letom. Pa čeprav so podjetja v letu 2015 iz naslova dodatnih obremenitev nekaterih oblik dela v javne blagajne prispevala dodatnih 100 milijonov evrov, s čimer bi lahko plačali kar 4.150 osebam povprečno bruto bruto plačo, vključno z regresom, malico in prevozom! To je jasen signal, da politika zaposlovanja ne deluje in da potrebujemo resno razbremenitev plač.

 

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo zato v zadnjih tednih pripravili najbolj podrobne preračune doslej in pripravili kombinacijo davčnih ukrepov, ki bi prinesli občutno in hkrati vzdržno razbremenitev dela. Posvetili smo se tudi virom, ki bi nadomestili izpad v javnih financah, tako z drugimi davčnimi prihodki kot tudi z znižanjem javne porabe.

 

 

Ministrstvo za finance brez suverene drže

 

Zavračamo Mramorjevo tezo, da bruto plač ni mogoče razbremeniti, ne da bi pridobili davčne prihodke drugje. Seveda je to mogoče. Če je številnim državam uspelo zmanjšati davno obremenitev sredi krize, v letih 2008-2010, bi uspelo tudi Sloveniji v konjunkturi. Znižanje javne porabe torej nujno ne obremenjuje javnofinančne konsolidacije, kot to želi predstaviti ministrstvo za finance. To je čista manipulacija. Še več. S tem se ministrstvo za finance odreka edini suvereni politiki Sloveniji kot članici EU, ki jo še lahko uporabi za hitrejši zagon gospodarstva.

 

Preračun učinkov smo pripravili po dinamični metodi. Pri tem smo sodelovali z davčnimi strokovnjaki iz podjetij, zbornico davčnih svetovalcev in tudi z nekaterimi dobrimi poznavalci javnih financ. Naredili smo tudi anketo med gospodarstveniki, kje vse je možno znižati javno porabo.

 

Ključni predlogi GZS za razbremenitev plač so naslednji:

- uvedba razvojne kapice na socialne prispevke delodajalcev in delojemalcev nad 2-kratnikom povprečne plače.

- dvig splošne olajšave za zavezance do 75 % PP na min. plačo.

- uvedba dodatnega dohodninskega razreda med starim 2. in 3. razredom (20.400 – 36.000 po stopnji 34 %).

-  umik najvišje dohodninske stopnje (50 %).

-  ukinitev prispevka delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %).

 

 

Za razvoj in za socialo

 

Upoštevali smo tako potrebo po večji motivaciji ključnega strokovnega tehničnega kadra v podjetjih kot tudi možnost dviga najnižjih neto plač, s ciljem dviga standarda ljudi in višje kupne moči. Predlog je družbeno uravnotežen. Z višanjem splošne olajšave bi dosegli višje neto najnižje plače in hkrati nižje socialne izdatke. Hkrati bi z drugačno dohodninsko lestvico razbremenili srednji razred, razvojne kadre pa z uvedbo razvojne kapice.

 

Ker bi z razvojno kapico veliko pridobili tudi številni javni uslužbenci, bi Vlada RS morala učinke davčne reforme upoštevati pri pogajanjih o plačnem dogovoru v javnem sektorju. Ni korektno do zaposlenih v gospodarstvu, ki so najbolj pripomogli k izhodu Slovenije iz krize, da bi mnogi zaposleni v javnem sektorju vnovič participirali pri gospodarski rasti dvakrat, pri plačnem dogovoru in razbremenitvi dela, zaposleni v gospodarstvu pa samo enkrat!

 

Na drugi strani smo predlagali kopico ukrepov pri davčnih prihodkih in pri zniževanju javne porabe, med njimi:

- znižanje javne porabe (optimizacija stroškov dela v širši javni upravi ob višji kakovosti upravljanja); 100 milijonov evrov.

davek na nepremičnine (v vmesnem času znižanje povprečnine občinam) in drugi davki na premoženje (80 milijonov evrov); pri tem je potrebno poskrbeti za zmanjšanje nesorazmerne velike obremenjenosti gospodarstva s tem davkom glede na gospodinjstva.

- redefinicija košarice zdravstvenih pravic; večanje zasebne participacije pri plačilih (30 milijonov evrov)...

 

Pri tem bi morala država v večji meri poskrbeti za celovito reševanje bodočega širjenja primanjkljaja v pokojninski in zdravstveni blagajni, predvsem prek večjih davčnih spodbud za:

večje varčevanje delovno aktivnega prebivalstva v II. In III. pokojninskem stebru z davčno stimulativnejšo politiko,

razvoj drugih zavarovalnih oblik dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi nadomestili določen izpad zdravstvenih pravic iz osnovne košarice.

 

 

Vladna domača naloga

 

Pri zniževanju javne porabe smo na GZS izpeljali anketo med gospodarstveniki o tem, kje bi lahko znižali javno porabo. Realnih predlogov je veliko, med drugim so:

 

reforma šolstva: akcijski program proti finančnim in drugim anomalijam, zmanjšanje števila ali obsega programov, ki proizvajajo nezaposljive kadre...

optimizacija delovanja upravnih enot in skupnih služb javne uprave, deregulacija predpisov in zmanjšanje potreb po administraciji, vse to na podlagi lani objavljene funkcijske analize javne uprave,

ukinitev dejavnosti, ki ne sodijo nujno v javni sektor oziroma se lahko izvajajo na trgu,

reorganizacija lokalne samouprave na podlagi funkcijske analize,

uvedba organizacijskega kriznega menedžmenta v delih javnega sektorja, ki so preveč zbirokratizirani …

zmanjšanje potrebnih sredstev za poklicne pokojnine v javnem sektorju,

centralizacija sistema nadzora prihodkov in odhodkov s strani ministrstva za finance tudi pri posrednih proračunskih uporabnikih (zavodih, agencijah, itd.), s čimer bi lahko odpravili tudi plačne anomalije v širšem javnem sektorju...

 

In še bi lahko našteval.

 

Ni vraga, da ne bi našli možnosti za občutno znižanje javne porabe. Vprašanje je le, ali si v vladi drznejo tudi drugo leto zapored opetnajstiti vse, ki delamo v gospodarstvu. Piarovska finta je igra z ognjem. Dvakrat zapored na isto piarovsko finto speljati večji del volilnega telesa je za Cerarja, Mramorja, celotno vlado lahko hudo neugodno.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
8
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
10
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,201
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,708
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,843
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,524
05/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,026
06/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,487
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 835
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 826
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,791
10/
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
Uredništvo
Ogledov: 481