Komentar

Ali si Cerar in Mramor drzneta izzvati bes armade volivcev?

Cerar in Mramor sta na preizkušnji. Ali bosta popustila apetitom Erjavca, Štruklja, Kuštrina, Uroševiča, Semoliča … ali pa bosta poštena in korektna do zaposlenih v gospodarstvu. Pozor: slednji predstavljajo največjo armado volivcev!

30.03.2016 21:35
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   gzs   vlada   dušan mramor   davki   javna poraba

Foto: arhiv Portala PLUS

Samo politika, ki bi kreirala več delovnih mest v gospodarstvu, bi bila jamstvo, da bodo pokojnine zdravo rasle tudi v prihodnosti. Vse ostalo je demagogija.

Včeraj je minilo eno leto. Vladni UMAR je napovedal, da bo Slovenija v letu 2015 zabeležila 2,4-odstotno rast BDP. Branimir Štrukelj, prvi sindikalist v državi, je zaradi gospodarski rasti takoj zahteval "participacijo pri plačah". Predvčerajšnjim podobna zgodba. Šef Desusa Karl Erjavec je neizprosen. Mimo koalicijskega dogovora zaradi gospodarske rasti zahteva "uskladitev pokojnin". Štango mu drži drugi sindikalist Dušan Semolič. Mimogrede, na škodo njegovih članov v gospodarstvu.

 

Niso edini. Apetiti so zaradi gospodarske rasti, ki traja dve leti in pol, zrasli do neba. Vsi pa molčijo o resnici, da še vedno nismo dosegli BDP na prebivalca iz leta 2008. So what, pa kaj, bi rekli po Pahorjevo. Lepo je živeti na robu prezadolženosti...

 

 

Dvojna vladna morala

 

Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor ob vsem tem že v izhodišču popuščata. Mramor denimo pravi naslednje: Možno je davčno prestrukturiranje. Javnofinančna konsolidacija ne dopušča znižanja davkov. Če bomo zbrali 60 do 90 milijonov evrov virov, bomo za toliko lahko znižali obremenitev bruto bruto plač.

 

Na drugi strani vladni predstavniki, ob zahtevi sindikatov po kar 380 milijonov večji masi za plače v javnem sektorju, komaj izdavijo, da kaj takšnega si pa ne moremo privoščiti. Spet zaradi javnofinančne konsolidacije. Skratka, vsem v gospodarstvu velja naslednje vladno sporočilo: samo če bomo od vas zbrali nekaj denarja, vam bomo prav toliko dali tudi nazaj. Če seveda kdo sploh verjame tem besedam, ker je finančno ministrstvo znano po tem, da ob skoraj vsaki takšni vragoliji vzame več, kot pa da. Vsem v javnem sektorju medtem velja drugačno sporočilo: morda ne boste dobili toliko, kot zahtevate, nekaj pa bo.

 

V izhodišču je torej jasno, da je takšna vladna politika diskriminatorna do vseh zaposlenih v gospodarstvu. Že lani je del javnih uslužbencev participiral pri učinkih plačnega dogovora v javnem sektorju in mini dohodninske reforme dvakrat. Samo 12 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu pa samo enkrat, pri dohodninski reformi. Letos se zgodba ponavlja. V takšnih okoliščinah, ki ne vlivajo veliko zaupanja, je minister Mramor sklenil prvi krog pogovorov o davčni reformi. Sledil bo še drugi krog. Zgolj piarovski ali kaj več?

 

 

Zgrešena zaposlitvena politka

 

Preden se posvetim temu, kakšna bi naj bila davčna reforma, ki jo Slovenija nujno potrebuje, bi rad izpostavil dva ključna podatka.

 

1. Če bi bilo Erjavcu kaj do upokojencev, zdajšnjih in bodočih, potem bi najprej pomislil na to, da je razmerje med delovno aktivnim in upokojenskim prebivalstvom klavrno. Ta hip se je ustavilo pri 1,37 zavarovanca na enega upokojenca. Prvič po šestih letih! To piše v vladnem nacionalnem reformnem programu. Mediji so to pograbili, češ da pokojninska reforma iz leta 2013 daje rezultate.

 

Mar res? Prvič, javnosti je bilo zamolčano, da gre za enega od najbolj neugodnih razmerij med upokojensko in delovno aktivno populacijo v EU. Drugič, trditev, da gre za učinke pokojninske reforme, je iz trte zvita. Kot da nimamo že dve leti in pol konjunkture, torej tudi več možnosti za zaposlovanje. Politiki so neverjetni, ko si je treba pripisati zasluge drugih, predvsem zaposlenih v gospodarstvu, ki so kljub slabemu poslovnemu okolju zagotovili rast. In tretjič, mar je res dosežek, če smo kljub 2,5-letni gospodarski rasti komajda ustavili poslabševanje tega razmerja, prav nič pa ga še nismo izboljšali?

 

Kdor se s takšnim dosežkom hvali, se hvali na račun delovno aktivnih prebivalcev in drugih davkoplačevalcev, ki še naprej nosijo velikansko breme pokojnin. Ki jih upokojenci upravičeno prejemajo in bi si zaslužili še višje. Ampak to bi morali vezati na več delovnih mest v gospodarstvu. Samo politika, ki bi kreirala več delovnih mest v gospodarstvu, bi bila jamstvo, da bodo pokojnine zdravo rasle tudi v prihodnosti. Vse ostalo je demagogija.

 

 

2. Erjavčeve zahteve so zato tesno povezane z drugim podatkom. Ta hip imamo kljub gospodarski rasti le 3.700 novih delovnih mest več kot pred enim letom. Pa čeprav so podjetja v letu 2015 iz naslova dodatnih obremenitev nekaterih oblik dela v javne blagajne prispevala dodatnih 100 milijonov evrov, s čimer bi lahko plačali kar 4.150 osebam povprečno bruto bruto plačo, vključno z regresom, malico in prevozom! To je jasen signal, da politika zaposlovanja ne deluje in da potrebujemo resno razbremenitev plač.

 

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo zato v zadnjih tednih pripravili najbolj podrobne preračune doslej in pripravili kombinacijo davčnih ukrepov, ki bi prinesli občutno in hkrati vzdržno razbremenitev dela. Posvetili smo se tudi virom, ki bi nadomestili izpad v javnih financah, tako z drugimi davčnimi prihodki kot tudi z znižanjem javne porabe.

 

 

Ministrstvo za finance brez suverene drže

 

Zavračamo Mramorjevo tezo, da bruto plač ni mogoče razbremeniti, ne da bi pridobili davčne prihodke drugje. Seveda je to mogoče. Če je številnim državam uspelo zmanjšati davno obremenitev sredi krize, v letih 2008-2010, bi uspelo tudi Sloveniji v konjunkturi. Znižanje javne porabe torej nujno ne obremenjuje javnofinančne konsolidacije, kot to želi predstaviti ministrstvo za finance. To je čista manipulacija. Še več. S tem se ministrstvo za finance odreka edini suvereni politiki Sloveniji kot članici EU, ki jo še lahko uporabi za hitrejši zagon gospodarstva.

 

Preračun učinkov smo pripravili po dinamični metodi. Pri tem smo sodelovali z davčnimi strokovnjaki iz podjetij, zbornico davčnih svetovalcev in tudi z nekaterimi dobrimi poznavalci javnih financ. Naredili smo tudi anketo med gospodarstveniki, kje vse je možno znižati javno porabo.

 

Ključni predlogi GZS za razbremenitev plač so naslednji:

- uvedba razvojne kapice na socialne prispevke delodajalcev in delojemalcev nad 2-kratnikom povprečne plače.

- dvig splošne olajšave za zavezance do 75 % PP na min. plačo.

- uvedba dodatnega dohodninskega razreda med starim 2. in 3. razredom (20.400 – 36.000 po stopnji 34 %).

-  umik najvišje dohodninske stopnje (50 %).

-  ukinitev prispevka delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %).

 

 

Za razvoj in za socialo

 

Upoštevali smo tako potrebo po večji motivaciji ključnega strokovnega tehničnega kadra v podjetjih kot tudi možnost dviga najnižjih neto plač, s ciljem dviga standarda ljudi in višje kupne moči. Predlog je družbeno uravnotežen. Z višanjem splošne olajšave bi dosegli višje neto najnižje plače in hkrati nižje socialne izdatke. Hkrati bi z drugačno dohodninsko lestvico razbremenili srednji razred, razvojne kadre pa z uvedbo razvojne kapice.

 

Ker bi z razvojno kapico veliko pridobili tudi številni javni uslužbenci, bi Vlada RS morala učinke davčne reforme upoštevati pri pogajanjih o plačnem dogovoru v javnem sektorju. Ni korektno do zaposlenih v gospodarstvu, ki so najbolj pripomogli k izhodu Slovenije iz krize, da bi mnogi zaposleni v javnem sektorju vnovič participirali pri gospodarski rasti dvakrat, pri plačnem dogovoru in razbremenitvi dela, zaposleni v gospodarstvu pa samo enkrat!

 

Na drugi strani smo predlagali kopico ukrepov pri davčnih prihodkih in pri zniževanju javne porabe, med njimi:

- znižanje javne porabe (optimizacija stroškov dela v širši javni upravi ob višji kakovosti upravljanja); 100 milijonov evrov.

davek na nepremičnine (v vmesnem času znižanje povprečnine občinam) in drugi davki na premoženje (80 milijonov evrov); pri tem je potrebno poskrbeti za zmanjšanje nesorazmerne velike obremenjenosti gospodarstva s tem davkom glede na gospodinjstva.

- redefinicija košarice zdravstvenih pravic; večanje zasebne participacije pri plačilih (30 milijonov evrov)...

 

Pri tem bi morala država v večji meri poskrbeti za celovito reševanje bodočega širjenja primanjkljaja v pokojninski in zdravstveni blagajni, predvsem prek večjih davčnih spodbud za:

večje varčevanje delovno aktivnega prebivalstva v II. In III. pokojninskem stebru z davčno stimulativnejšo politiko,

razvoj drugih zavarovalnih oblik dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi nadomestili določen izpad zdravstvenih pravic iz osnovne košarice.

 

 

Vladna domača naloga

 

Pri zniževanju javne porabe smo na GZS izpeljali anketo med gospodarstveniki o tem, kje bi lahko znižali javno porabo. Realnih predlogov je veliko, med drugim so:

 

reforma šolstva: akcijski program proti finančnim in drugim anomalijam, zmanjšanje števila ali obsega programov, ki proizvajajo nezaposljive kadre...

optimizacija delovanja upravnih enot in skupnih služb javne uprave, deregulacija predpisov in zmanjšanje potreb po administraciji, vse to na podlagi lani objavljene funkcijske analize javne uprave,

ukinitev dejavnosti, ki ne sodijo nujno v javni sektor oziroma se lahko izvajajo na trgu,

reorganizacija lokalne samouprave na podlagi funkcijske analize,

uvedba organizacijskega kriznega menedžmenta v delih javnega sektorja, ki so preveč zbirokratizirani …

zmanjšanje potrebnih sredstev za poklicne pokojnine v javnem sektorju,

centralizacija sistema nadzora prihodkov in odhodkov s strani ministrstva za finance tudi pri posrednih proračunskih uporabnikih (zavodih, agencijah, itd.), s čimer bi lahko odpravili tudi plačne anomalije v širšem javnem sektorju...

 

In še bi lahko našteval.

 

Ni vraga, da ne bi našli možnosti za občutno znižanje javne porabe. Vprašanje je le, ali si v vladi drznejo tudi drugo leto zapored opetnajstiti vse, ki delamo v gospodarstvu. Piarovska finta je igra z ognjem. Dvakrat zapored na isto piarovsko finto speljati večji del volilnega telesa je za Cerarja, Mramorja, celotno vlado lahko hudo neugodno.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
2
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.155
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.750
03/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.826
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.682
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.552
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.468
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.740
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.512
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.313
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.624