Komentar

Slovenci v središču: povelikonočna marginalija o (domnevni) marginalnosti

Poleg Petra Prevca bo moral še kdo drug kaj narediti za Slovenijo. Opazko je avtor tega prispevka izrekel sodelavcu RTV Slovenija pred začetkom snemanja oddaje Tarča 24. marca, ko je v avli nacionalke zagledal najboljšega skakalca na svetu.

31.03.2016 20:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropska unija   izzivi   slovenija   migracije

Foto: Mediaspeed

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem.

Površen pogled dopušča vtis, kot da so prebivalci ozemlja današnje Slovenije, predvsem pa sami Slovenci, od nekdaj živeli ob robu zgodovine, stran od središč velikih (svetovnih, evropskih…) dogodkov ali nekako na prehodu k obrobju, periferiji in provincialnosti. Takšen pogled, ki je značilen tudi za današnji čas (npr. za čas po letu 2008), je, še posebej, če ga sprejema in propagira politični razred, napačen in nevaren, predvsem pa nespodbuden za nadaljnje življenje slovenskega naroda in njegove države. Torej je skrajni čas, da svoj pogled naravnamo v pravo smer; da popravimo in (če je mogoče) odpravimo omenjeno "optično" prevaro.

 

Le malo manj površen pogled bo odkril, da so naši predniki sredi 8. stoletja, podobno kot Bavarci, vstopili v središče evropskega krščanstva in ga še v 15. in 16. stoletju branili pred različnimi napadi in "vpadi". Nekoliko pozneje, leta 1809, je Ljubljana postala središče Ilirskih provinc, ki so spodbudile slovensko narodno zavest, predvsem pa oddaljile veliko jadransko pristanišče Trst od Dunaja in ga tesneje povezale s Slovenci, kar je bil - kot še marsikaj v zvezi s Trstom - dogodek svetovnega pomena. Kadar govorimo o slovenskem narodnostnem, političnem, predvsem pa kulturnem prostoru, moramo govoriti tudi o Trstu. Slovenci so na habsburško politiko vplivali prek Ljubljane, vendar - upoštevaje deželno razdelitev habsburške monarhije - tudi preko primorskega Trsta. Kranjska prestolnica je leta 1821 gostila ljubljanski kongres, ki je bil nadaljevanje Metternichovega (in Talleyrandovega) dunajskega zmagoslavja, po letu 1879 pa so bili slovenski poslanci del vladne (Taaffejeve) večine v dunajskem parlamentu. Že leta 1875 so slovenski poslanci (predvsem Ivan Nabergoj) vlado opozarjali zaradi popuščanja Italiji (in Benetkam) in zahtevali drugi tir železniške povezave med Trstom in Dunajem.

 

Slovenci, ki so sicer marsikdaj - npr. v dunajskem Jugoslovanskem klubu, pri Majniški deklaraciji (1917) in pri Narodnem svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće) - prepuščali pobudo Hrvatom, so postali vidnejši ob koncu prve svetovne vojne, na versajski konferenci in v jugoslovanski Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zmešnjava v slovenski politiki leta 1941 je povzročila edini resni izbris v slovenski zgodovini.

 

Slovenija je namreč 23 let potem, ko se je ohromljena (zaradi izgube Primorske v Rapallu) vključila v Jugoslavijo, izginila iz evropskega zemljevida. Slovenijo, ki se je po zaslugi Osvobodilne fronte nasmihala predvsem Stalinu; ki je bila simbolično navzoča v nesrečni londonski vladi in povsem pozabljena od Hrvatov, so si razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Po drugi svetovni vojni je Trst - po zaslugi brezbrižnosti velesil - ostal, kjer je bil, Slovenci pa so dobili socialistično republiko, ki bi jo beograjski komunisti (kot je razvidno iz Ćosićeve polemike z Dušanom Pirjevcem leta 1961) najrajši ukinili. Vse to se je dogajalo za železno zaveso, ki so jo zavezniki razpeli med poljskim Szczecinom in Svobodnim tržaškim ozemljem. Slovenski komunisti niso nikoli priznali, da je Jugoslavija za železno zaveso. 

 

Ne glede na to se je nekaj slovenskih prvakov prebilo v ospredje jugoslovanske politike, tupatam pa je komu (npr. Kardelju in Drnovšku) uspelo zbuditi tudi evropsko in svetovno pozornost. Slovenci so seveda največ pozornosti zbudili s projektom osamosvojitve, leta 1991 pa z vojaškimi in diplomatskimi dosežki. Objektivno se je Slovenija udeležila trganja železne zavese istočasno s Čehi, Madžari, Poljaki in baltskimi državami. Z Novo revijo, z Bavčarjevim Odborom za varstvo človekovih pravic, s pisateljsko ustavo, z Majniško deklaracijo 1989, nato pa z novimi strankami in koalicijo Demos je nasprotovala brezglavim gospodarskim in kulturnim domislicam Partije, Udbe in JLA, zahtevala večstrankarski sistem in nacionalno državo. Svetovni mediji so Sloveniji priznali prvenstvo oziroma prednost pred drugimi jugoslovanskimi republikami, čeprav so jo včasih obtoževali, da je sprožila jugoslovansko krizo ali - kot se je ob neki priložnosti izrazil Richard Holbrooke - da je "vse skupaj začela" ravno ona. V vsakem primeru je nehala biti zamolčan in prikrit evropski pojav.

 

Na glavno prizorišče svetovne politike je Slovenija stopila kot kandidatka za članstvo v EU in NATO, pri čemer je postala priljubljena sogovornica držav, ki so se zanimale za tranzicijo po koncu hladne vojne in socializma, za razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze. Slovenija je znala prepričljivo, včasih celo duhovito odgovarjati na vprašanja o kohabitaciji s komunisti, dajali so jo za zgled. Slovenija je bila mednarodno priznana država pol leta po razglasitvi neodvisnosti, leta 1998 je bila nestalna članica VS OZN, leta 2004 je postala članica EU in NATO, leta 2005 je vodila OVSE, leta 2008 pa Evropsko unijo

 

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem. Ob tem sem se domislil bolj ali manj tajnega sestanka z nekdanjim predsednikom italijanske vlade in starosto krščanskih demokratov Amintorejem Fanfanijem pred petindvajsetimi leti, maja 1991 - torej pred razpadom Sovjetske zveze. Tistega sončnega popoldneva sem na terasi predsednikovega elegantnega rimskega stanovanja poslušal naslednjo zaskrbljeno izjavo:

 

"... Lepilo povojne Sovjetske zveze in Vzhodne Evrope, ki je držalo skupaj ta imperij toliko let, namreč komunizem, je popustilo in se porabilo. Cel svet išče novo lepilo, vendar ga ne najde oziroma ga ne zna uporabiti. Novo evropsko lepilo je participacija..."

 

Ko smo leta 2002 v evropski Konvenciji pripravljali osnutek nove evropske ustave (Pogodba o ustavi za Evropo), smo se precej ukvarjali z vprašanjem "lepila" oziroma veziva, ki drži skupaj Evropsko unijo, pri čemer smo se izogibali formulacijam, ki bi lahko prizadele katerokoli versko ali politično skupnost. Večinoma smo menili, da nas druži spoštovanje razlik oziroma kulturna raznolikost. Če dobro premislimo in če mnogonarodno skupnost ali npr. državo primerjamo s skupnostmi, za katere so značilni trajnost in važni dosežki, moramo ugotoviti, da razlike seveda niso najbolj primerno in obstojno vezivo. Množica razlik - ob predpostavki, da se praktično uveljavljajo - lahko pripelje do razpada, kar se je navsezadnje zgodilo tako v Sovjetski zvezi kot v Jugoslaviji. Tridesetletna vojna (1618-1648) se je zgodila samo zaradi razlike med dvema oblikama krščanstva: katolištvom in protestantizmom.

 

Seveda je to premišljevanje povezano z aktualnimi problemi migracij in terorizma. Niso redki, ki pri ocenjevanju možnosti povezovanja po koncu socializma in komunizma razmišljajo o migrantih in beguncih kot o preganjani in zatirani množici, ki bi lahko nadomestila nekdanji proletariat, torej zgodovinski subjekt socializma oziroma komunizma. Slovenci so eden redkih narodov, ki imajo izkušnje s socializmom, torej z vezivi, ki so povezana z diktaturo, in z evropsko raznolikostjo, ki ne uspe oblikovati primerne skupne politike v zvezi z migracijami, begunci, terorizmom itn.

 

Premišljevanje o teh rečeh je nujno in potrebno, po drugi strani Evropska unija - kljub temu, da ima veliko dobro plačanih strokovnjakov - neodločno čaka, da se bo nekje na obzorju pojavila kakšna nova ideja. To je čas za slovenske pobude. Upam, da nisem edini, ki pričakujem, da se Evropejci zedinimo glede vprašanj, kot so skupna vojska, skupna zunanja politika, skupno varovanje zunanjih meja in morja… pri čemer se seveda ne bi odrekli tradiciji strpnosti in gostoljubnosti. Kar zadeva politični sistem, je imel italijanski modrijan kar prav. Evropske ustanove bodo učinkovite, če bodo Evropejci imeli pri njih kakšno besedo. To velja predvsem za udeležbo na volitvah! Evropsko unijo mora voditi predsednik, ki ima za sabo dovolj moči, ugleda in pameti, da ga bodo vsi Evropejci izvolili na splošnih volitvah! Tudi pri članih kabineta bi moralo veljati, da se sami ne morejo predlagati, kaj šele postaviti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562