Komentar

Slovenci v središču: povelikonočna marginalija o (domnevni) marginalnosti

Poleg Petra Prevca bo moral še kdo drug kaj narediti za Slovenijo. Opazko je avtor tega prispevka izrekel sodelavcu RTV Slovenija pred začetkom snemanja oddaje Tarča 24. marca, ko je v avli nacionalke zagledal najboljšega skakalca na svetu.

31.03.2016 20:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropska unija   izzivi   slovenija   migracije

Foto: Mediaspeed

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem.

Površen pogled dopušča vtis, kot da so prebivalci ozemlja današnje Slovenije, predvsem pa sami Slovenci, od nekdaj živeli ob robu zgodovine, stran od središč velikih (svetovnih, evropskih…) dogodkov ali nekako na prehodu k obrobju, periferiji in provincialnosti. Takšen pogled, ki je značilen tudi za današnji čas (npr. za čas po letu 2008), je, še posebej, če ga sprejema in propagira politični razred, napačen in nevaren, predvsem pa nespodbuden za nadaljnje življenje slovenskega naroda in njegove države. Torej je skrajni čas, da svoj pogled naravnamo v pravo smer; da popravimo in (če je mogoče) odpravimo omenjeno "optično" prevaro.

 

Le malo manj površen pogled bo odkril, da so naši predniki sredi 8. stoletja, podobno kot Bavarci, vstopili v središče evropskega krščanstva in ga še v 15. in 16. stoletju branili pred različnimi napadi in "vpadi". Nekoliko pozneje, leta 1809, je Ljubljana postala središče Ilirskih provinc, ki so spodbudile slovensko narodno zavest, predvsem pa oddaljile veliko jadransko pristanišče Trst od Dunaja in ga tesneje povezale s Slovenci, kar je bil - kot še marsikaj v zvezi s Trstom - dogodek svetovnega pomena. Kadar govorimo o slovenskem narodnostnem, političnem, predvsem pa kulturnem prostoru, moramo govoriti tudi o Trstu. Slovenci so na habsburško politiko vplivali prek Ljubljane, vendar - upoštevaje deželno razdelitev habsburške monarhije - tudi preko primorskega Trsta. Kranjska prestolnica je leta 1821 gostila ljubljanski kongres, ki je bil nadaljevanje Metternichovega (in Talleyrandovega) dunajskega zmagoslavja, po letu 1879 pa so bili slovenski poslanci del vladne (Taaffejeve) večine v dunajskem parlamentu. Že leta 1875 so slovenski poslanci (predvsem Ivan Nabergoj) vlado opozarjali zaradi popuščanja Italiji (in Benetkam) in zahtevali drugi tir železniške povezave med Trstom in Dunajem.

 

Slovenci, ki so sicer marsikdaj - npr. v dunajskem Jugoslovanskem klubu, pri Majniški deklaraciji (1917) in pri Narodnem svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće) - prepuščali pobudo Hrvatom, so postali vidnejši ob koncu prve svetovne vojne, na versajski konferenci in v jugoslovanski Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zmešnjava v slovenski politiki leta 1941 je povzročila edini resni izbris v slovenski zgodovini.

 

Slovenija je namreč 23 let potem, ko se je ohromljena (zaradi izgube Primorske v Rapallu) vključila v Jugoslavijo, izginila iz evropskega zemljevida. Slovenijo, ki se je po zaslugi Osvobodilne fronte nasmihala predvsem Stalinu; ki je bila simbolično navzoča v nesrečni londonski vladi in povsem pozabljena od Hrvatov, so si razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Po drugi svetovni vojni je Trst - po zaslugi brezbrižnosti velesil - ostal, kjer je bil, Slovenci pa so dobili socialistično republiko, ki bi jo beograjski komunisti (kot je razvidno iz Ćosićeve polemike z Dušanom Pirjevcem leta 1961) najrajši ukinili. Vse to se je dogajalo za železno zaveso, ki so jo zavezniki razpeli med poljskim Szczecinom in Svobodnim tržaškim ozemljem. Slovenski komunisti niso nikoli priznali, da je Jugoslavija za železno zaveso. 

 

Ne glede na to se je nekaj slovenskih prvakov prebilo v ospredje jugoslovanske politike, tupatam pa je komu (npr. Kardelju in Drnovšku) uspelo zbuditi tudi evropsko in svetovno pozornost. Slovenci so seveda največ pozornosti zbudili s projektom osamosvojitve, leta 1991 pa z vojaškimi in diplomatskimi dosežki. Objektivno se je Slovenija udeležila trganja železne zavese istočasno s Čehi, Madžari, Poljaki in baltskimi državami. Z Novo revijo, z Bavčarjevim Odborom za varstvo človekovih pravic, s pisateljsko ustavo, z Majniško deklaracijo 1989, nato pa z novimi strankami in koalicijo Demos je nasprotovala brezglavim gospodarskim in kulturnim domislicam Partije, Udbe in JLA, zahtevala večstrankarski sistem in nacionalno državo. Svetovni mediji so Sloveniji priznali prvenstvo oziroma prednost pred drugimi jugoslovanskimi republikami, čeprav so jo včasih obtoževali, da je sprožila jugoslovansko krizo ali - kot se je ob neki priložnosti izrazil Richard Holbrooke - da je "vse skupaj začela" ravno ona. V vsakem primeru je nehala biti zamolčan in prikrit evropski pojav.

 

Na glavno prizorišče svetovne politike je Slovenija stopila kot kandidatka za članstvo v EU in NATO, pri čemer je postala priljubljena sogovornica držav, ki so se zanimale za tranzicijo po koncu hladne vojne in socializma, za razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze. Slovenija je znala prepričljivo, včasih celo duhovito odgovarjati na vprašanja o kohabitaciji s komunisti, dajali so jo za zgled. Slovenija je bila mednarodno priznana država pol leta po razglasitvi neodvisnosti, leta 1998 je bila nestalna članica VS OZN, leta 2004 je postala članica EU in NATO, leta 2005 je vodila OVSE, leta 2008 pa Evropsko unijo

 

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem. Ob tem sem se domislil bolj ali manj tajnega sestanka z nekdanjim predsednikom italijanske vlade in starosto krščanskih demokratov Amintorejem Fanfanijem pred petindvajsetimi leti, maja 1991 - torej pred razpadom Sovjetske zveze. Tistega sončnega popoldneva sem na terasi predsednikovega elegantnega rimskega stanovanja poslušal naslednjo zaskrbljeno izjavo:

 

"... Lepilo povojne Sovjetske zveze in Vzhodne Evrope, ki je držalo skupaj ta imperij toliko let, namreč komunizem, je popustilo in se porabilo. Cel svet išče novo lepilo, vendar ga ne najde oziroma ga ne zna uporabiti. Novo evropsko lepilo je participacija..."

 

Ko smo leta 2002 v evropski Konvenciji pripravljali osnutek nove evropske ustave (Pogodba o ustavi za Evropo), smo se precej ukvarjali z vprašanjem "lepila" oziroma veziva, ki drži skupaj Evropsko unijo, pri čemer smo se izogibali formulacijam, ki bi lahko prizadele katerokoli versko ali politično skupnost. Večinoma smo menili, da nas druži spoštovanje razlik oziroma kulturna raznolikost. Če dobro premislimo in če mnogonarodno skupnost ali npr. državo primerjamo s skupnostmi, za katere so značilni trajnost in važni dosežki, moramo ugotoviti, da razlike seveda niso najbolj primerno in obstojno vezivo. Množica razlik - ob predpostavki, da se praktično uveljavljajo - lahko pripelje do razpada, kar se je navsezadnje zgodilo tako v Sovjetski zvezi kot v Jugoslaviji. Tridesetletna vojna (1618-1648) se je zgodila samo zaradi razlike med dvema oblikama krščanstva: katolištvom in protestantizmom.

 

Seveda je to premišljevanje povezano z aktualnimi problemi migracij in terorizma. Niso redki, ki pri ocenjevanju možnosti povezovanja po koncu socializma in komunizma razmišljajo o migrantih in beguncih kot o preganjani in zatirani množici, ki bi lahko nadomestila nekdanji proletariat, torej zgodovinski subjekt socializma oziroma komunizma. Slovenci so eden redkih narodov, ki imajo izkušnje s socializmom, torej z vezivi, ki so povezana z diktaturo, in z evropsko raznolikostjo, ki ne uspe oblikovati primerne skupne politike v zvezi z migracijami, begunci, terorizmom itn.

 

Premišljevanje o teh rečeh je nujno in potrebno, po drugi strani Evropska unija - kljub temu, da ima veliko dobro plačanih strokovnjakov - neodločno čaka, da se bo nekje na obzorju pojavila kakšna nova ideja. To je čas za slovenske pobude. Upam, da nisem edini, ki pričakujem, da se Evropejci zedinimo glede vprašanj, kot so skupna vojska, skupna zunanja politika, skupno varovanje zunanjih meja in morja… pri čemer se seveda ne bi odrekli tradiciji strpnosti in gostoljubnosti. Kar zadeva politični sistem, je imel italijanski modrijan kar prav. Evropske ustanove bodo učinkovite, če bodo Evropejci imeli pri njih kakšno besedo. To velja predvsem za udeležbo na volitvah! Evropsko unijo mora voditi predsednik, ki ima za sabo dovolj moči, ugleda in pameti, da ga bodo vsi Evropejci izvolili na splošnih volitvah! Tudi pri članih kabineta bi moralo veljati, da se sami ne morejo predlagati, kaj šele postaviti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
0
06.12.2019 20:00
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,241
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,151
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,092
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,260
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,764
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,140
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 891
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 999
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,213
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,663