Komentar

Slovenci v središču: povelikonočna marginalija o (domnevni) marginalnosti

Poleg Petra Prevca bo moral še kdo drug kaj narediti za Slovenijo. Opazko je avtor tega prispevka izrekel sodelavcu RTV Slovenija pred začetkom snemanja oddaje Tarča 24. marca, ko je v avli nacionalke zagledal najboljšega skakalca na svetu.

31.03.2016 20:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropska unija   izzivi   slovenija   migracije

Foto: Mediaspeed

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem.

Površen pogled dopušča vtis, kot da so prebivalci ozemlja današnje Slovenije, predvsem pa sami Slovenci, od nekdaj živeli ob robu zgodovine, stran od središč velikih (svetovnih, evropskih…) dogodkov ali nekako na prehodu k obrobju, periferiji in provincialnosti. Takšen pogled, ki je značilen tudi za današnji čas (npr. za čas po letu 2008), je, še posebej, če ga sprejema in propagira politični razred, napačen in nevaren, predvsem pa nespodbuden za nadaljnje življenje slovenskega naroda in njegove države. Torej je skrajni čas, da svoj pogled naravnamo v pravo smer; da popravimo in (če je mogoče) odpravimo omenjeno "optično" prevaro.

 

Le malo manj površen pogled bo odkril, da so naši predniki sredi 8. stoletja, podobno kot Bavarci, vstopili v središče evropskega krščanstva in ga še v 15. in 16. stoletju branili pred različnimi napadi in "vpadi". Nekoliko pozneje, leta 1809, je Ljubljana postala središče Ilirskih provinc, ki so spodbudile slovensko narodno zavest, predvsem pa oddaljile veliko jadransko pristanišče Trst od Dunaja in ga tesneje povezale s Slovenci, kar je bil - kot še marsikaj v zvezi s Trstom - dogodek svetovnega pomena. Kadar govorimo o slovenskem narodnostnem, političnem, predvsem pa kulturnem prostoru, moramo govoriti tudi o Trstu. Slovenci so na habsburško politiko vplivali prek Ljubljane, vendar - upoštevaje deželno razdelitev habsburške monarhije - tudi preko primorskega Trsta. Kranjska prestolnica je leta 1821 gostila ljubljanski kongres, ki je bil nadaljevanje Metternichovega (in Talleyrandovega) dunajskega zmagoslavja, po letu 1879 pa so bili slovenski poslanci del vladne (Taaffejeve) večine v dunajskem parlamentu. Že leta 1875 so slovenski poslanci (predvsem Ivan Nabergoj) vlado opozarjali zaradi popuščanja Italiji (in Benetkam) in zahtevali drugi tir železniške povezave med Trstom in Dunajem.

 

Slovenci, ki so sicer marsikdaj - npr. v dunajskem Jugoslovanskem klubu, pri Majniški deklaraciji (1917) in pri Narodnem svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće) - prepuščali pobudo Hrvatom, so postali vidnejši ob koncu prve svetovne vojne, na versajski konferenci in v jugoslovanski Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zmešnjava v slovenski politiki leta 1941 je povzročila edini resni izbris v slovenski zgodovini.

 

Slovenija je namreč 23 let potem, ko se je ohromljena (zaradi izgube Primorske v Rapallu) vključila v Jugoslavijo, izginila iz evropskega zemljevida. Slovenijo, ki se je po zaslugi Osvobodilne fronte nasmihala predvsem Stalinu; ki je bila simbolično navzoča v nesrečni londonski vladi in povsem pozabljena od Hrvatov, so si razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Po drugi svetovni vojni je Trst - po zaslugi brezbrižnosti velesil - ostal, kjer je bil, Slovenci pa so dobili socialistično republiko, ki bi jo beograjski komunisti (kot je razvidno iz Ćosićeve polemike z Dušanom Pirjevcem leta 1961) najrajši ukinili. Vse to se je dogajalo za železno zaveso, ki so jo zavezniki razpeli med poljskim Szczecinom in Svobodnim tržaškim ozemljem. Slovenski komunisti niso nikoli priznali, da je Jugoslavija za železno zaveso. 

 

Ne glede na to se je nekaj slovenskih prvakov prebilo v ospredje jugoslovanske politike, tupatam pa je komu (npr. Kardelju in Drnovšku) uspelo zbuditi tudi evropsko in svetovno pozornost. Slovenci so seveda največ pozornosti zbudili s projektom osamosvojitve, leta 1991 pa z vojaškimi in diplomatskimi dosežki. Objektivno se je Slovenija udeležila trganja železne zavese istočasno s Čehi, Madžari, Poljaki in baltskimi državami. Z Novo revijo, z Bavčarjevim Odborom za varstvo človekovih pravic, s pisateljsko ustavo, z Majniško deklaracijo 1989, nato pa z novimi strankami in koalicijo Demos je nasprotovala brezglavim gospodarskim in kulturnim domislicam Partije, Udbe in JLA, zahtevala večstrankarski sistem in nacionalno državo. Svetovni mediji so Sloveniji priznali prvenstvo oziroma prednost pred drugimi jugoslovanskimi republikami, čeprav so jo včasih obtoževali, da je sprožila jugoslovansko krizo ali - kot se je ob neki priložnosti izrazil Richard Holbrooke - da je "vse skupaj začela" ravno ona. V vsakem primeru je nehala biti zamolčan in prikrit evropski pojav.

 

Na glavno prizorišče svetovne politike je Slovenija stopila kot kandidatka za članstvo v EU in NATO, pri čemer je postala priljubljena sogovornica držav, ki so se zanimale za tranzicijo po koncu hladne vojne in socializma, za razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze. Slovenija je znala prepričljivo, včasih celo duhovito odgovarjati na vprašanja o kohabitaciji s komunisti, dajali so jo za zgled. Slovenija je bila mednarodno priznana država pol leta po razglasitvi neodvisnosti, leta 1998 je bila nestalna članica VS OZN, leta 2004 je postala članica EU in NATO, leta 2005 je vodila OVSE, leta 2008 pa Evropsko unijo

 

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem. Ob tem sem se domislil bolj ali manj tajnega sestanka z nekdanjim predsednikom italijanske vlade in starosto krščanskih demokratov Amintorejem Fanfanijem pred petindvajsetimi leti, maja 1991 - torej pred razpadom Sovjetske zveze. Tistega sončnega popoldneva sem na terasi predsednikovega elegantnega rimskega stanovanja poslušal naslednjo zaskrbljeno izjavo:

 

"... Lepilo povojne Sovjetske zveze in Vzhodne Evrope, ki je držalo skupaj ta imperij toliko let, namreč komunizem, je popustilo in se porabilo. Cel svet išče novo lepilo, vendar ga ne najde oziroma ga ne zna uporabiti. Novo evropsko lepilo je participacija..."

 

Ko smo leta 2002 v evropski Konvenciji pripravljali osnutek nove evropske ustave (Pogodba o ustavi za Evropo), smo se precej ukvarjali z vprašanjem "lepila" oziroma veziva, ki drži skupaj Evropsko unijo, pri čemer smo se izogibali formulacijam, ki bi lahko prizadele katerokoli versko ali politično skupnost. Večinoma smo menili, da nas druži spoštovanje razlik oziroma kulturna raznolikost. Če dobro premislimo in če mnogonarodno skupnost ali npr. državo primerjamo s skupnostmi, za katere so značilni trajnost in važni dosežki, moramo ugotoviti, da razlike seveda niso najbolj primerno in obstojno vezivo. Množica razlik - ob predpostavki, da se praktično uveljavljajo - lahko pripelje do razpada, kar se je navsezadnje zgodilo tako v Sovjetski zvezi kot v Jugoslaviji. Tridesetletna vojna (1618-1648) se je zgodila samo zaradi razlike med dvema oblikama krščanstva: katolištvom in protestantizmom.

 

Seveda je to premišljevanje povezano z aktualnimi problemi migracij in terorizma. Niso redki, ki pri ocenjevanju možnosti povezovanja po koncu socializma in komunizma razmišljajo o migrantih in beguncih kot o preganjani in zatirani množici, ki bi lahko nadomestila nekdanji proletariat, torej zgodovinski subjekt socializma oziroma komunizma. Slovenci so eden redkih narodov, ki imajo izkušnje s socializmom, torej z vezivi, ki so povezana z diktaturo, in z evropsko raznolikostjo, ki ne uspe oblikovati primerne skupne politike v zvezi z migracijami, begunci, terorizmom itn.

 

Premišljevanje o teh rečeh je nujno in potrebno, po drugi strani Evropska unija - kljub temu, da ima veliko dobro plačanih strokovnjakov - neodločno čaka, da se bo nekje na obzorju pojavila kakšna nova ideja. To je čas za slovenske pobude. Upam, da nisem edini, ki pričakujem, da se Evropejci zedinimo glede vprašanj, kot so skupna vojska, skupna zunanja politika, skupno varovanje zunanjih meja in morja… pri čemer se seveda ne bi odrekli tradiciji strpnosti in gostoljubnosti. Kar zadeva politični sistem, je imel italijanski modrijan kar prav. Evropske ustanove bodo učinkovite, če bodo Evropejci imeli pri njih kakšno besedo. To velja predvsem za udeležbo na volitvah! Evropsko unijo mora voditi predsednik, ki ima za sabo dovolj moči, ugleda in pameti, da ga bodo vsi Evropejci izvolili na splošnih volitvah! Tudi pri članih kabineta bi moralo veljati, da se sami ne morejo predlagati, kaj šele postaviti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
4
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.519
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.199
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.730
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.428
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.553
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.847
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.420
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.318
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 632