Komentar

Slovenci v središču: povelikonočna marginalija o (domnevni) marginalnosti

Poleg Petra Prevca bo moral še kdo drug kaj narediti za Slovenijo. Opazko je avtor tega prispevka izrekel sodelavcu RTV Slovenija pred začetkom snemanja oddaje Tarča 24. marca, ko je v avli nacionalke zagledal najboljšega skakalca na svetu.

31.03.2016 20:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropska unija   izzivi   slovenija   migracije

Foto: Mediaspeed

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem.

Površen pogled dopušča vtis, kot da so prebivalci ozemlja današnje Slovenije, predvsem pa sami Slovenci, od nekdaj živeli ob robu zgodovine, stran od središč velikih (svetovnih, evropskih…) dogodkov ali nekako na prehodu k obrobju, periferiji in provincialnosti. Takšen pogled, ki je značilen tudi za današnji čas (npr. za čas po letu 2008), je, še posebej, če ga sprejema in propagira politični razred, napačen in nevaren, predvsem pa nespodbuden za nadaljnje življenje slovenskega naroda in njegove države. Torej je skrajni čas, da svoj pogled naravnamo v pravo smer; da popravimo in (če je mogoče) odpravimo omenjeno "optično" prevaro.

 

Le malo manj površen pogled bo odkril, da so naši predniki sredi 8. stoletja, podobno kot Bavarci, vstopili v središče evropskega krščanstva in ga še v 15. in 16. stoletju branili pred različnimi napadi in "vpadi". Nekoliko pozneje, leta 1809, je Ljubljana postala središče Ilirskih provinc, ki so spodbudile slovensko narodno zavest, predvsem pa oddaljile veliko jadransko pristanišče Trst od Dunaja in ga tesneje povezale s Slovenci, kar je bil - kot še marsikaj v zvezi s Trstom - dogodek svetovnega pomena. Kadar govorimo o slovenskem narodnostnem, političnem, predvsem pa kulturnem prostoru, moramo govoriti tudi o Trstu. Slovenci so na habsburško politiko vplivali prek Ljubljane, vendar - upoštevaje deželno razdelitev habsburške monarhije - tudi preko primorskega Trsta. Kranjska prestolnica je leta 1821 gostila ljubljanski kongres, ki je bil nadaljevanje Metternichovega (in Talleyrandovega) dunajskega zmagoslavja, po letu 1879 pa so bili slovenski poslanci del vladne (Taaffejeve) večine v dunajskem parlamentu. Že leta 1875 so slovenski poslanci (predvsem Ivan Nabergoj) vlado opozarjali zaradi popuščanja Italiji (in Benetkam) in zahtevali drugi tir železniške povezave med Trstom in Dunajem.

 

Slovenci, ki so sicer marsikdaj - npr. v dunajskem Jugoslovanskem klubu, pri Majniški deklaraciji (1917) in pri Narodnem svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće) - prepuščali pobudo Hrvatom, so postali vidnejši ob koncu prve svetovne vojne, na versajski konferenci in v jugoslovanski Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zmešnjava v slovenski politiki leta 1941 je povzročila edini resni izbris v slovenski zgodovini.

 

Slovenija je namreč 23 let potem, ko se je ohromljena (zaradi izgube Primorske v Rapallu) vključila v Jugoslavijo, izginila iz evropskega zemljevida. Slovenijo, ki se je po zaslugi Osvobodilne fronte nasmihala predvsem Stalinu; ki je bila simbolično navzoča v nesrečni londonski vladi in povsem pozabljena od Hrvatov, so si razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Po drugi svetovni vojni je Trst - po zaslugi brezbrižnosti velesil - ostal, kjer je bil, Slovenci pa so dobili socialistično republiko, ki bi jo beograjski komunisti (kot je razvidno iz Ćosićeve polemike z Dušanom Pirjevcem leta 1961) najrajši ukinili. Vse to se je dogajalo za železno zaveso, ki so jo zavezniki razpeli med poljskim Szczecinom in Svobodnim tržaškim ozemljem. Slovenski komunisti niso nikoli priznali, da je Jugoslavija za železno zaveso. 

 

Ne glede na to se je nekaj slovenskih prvakov prebilo v ospredje jugoslovanske politike, tupatam pa je komu (npr. Kardelju in Drnovšku) uspelo zbuditi tudi evropsko in svetovno pozornost. Slovenci so seveda največ pozornosti zbudili s projektom osamosvojitve, leta 1991 pa z vojaškimi in diplomatskimi dosežki. Objektivno se je Slovenija udeležila trganja železne zavese istočasno s Čehi, Madžari, Poljaki in baltskimi državami. Z Novo revijo, z Bavčarjevim Odborom za varstvo človekovih pravic, s pisateljsko ustavo, z Majniško deklaracijo 1989, nato pa z novimi strankami in koalicijo Demos je nasprotovala brezglavim gospodarskim in kulturnim domislicam Partije, Udbe in JLA, zahtevala večstrankarski sistem in nacionalno državo. Svetovni mediji so Sloveniji priznali prvenstvo oziroma prednost pred drugimi jugoslovanskimi republikami, čeprav so jo včasih obtoževali, da je sprožila jugoslovansko krizo ali - kot se je ob neki priložnosti izrazil Richard Holbrooke - da je "vse skupaj začela" ravno ona. V vsakem primeru je nehala biti zamolčan in prikrit evropski pojav.

 

Na glavno prizorišče svetovne politike je Slovenija stopila kot kandidatka za članstvo v EU in NATO, pri čemer je postala priljubljena sogovornica držav, ki so se zanimale za tranzicijo po koncu hladne vojne in socializma, za razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze. Slovenija je znala prepričljivo, včasih celo duhovito odgovarjati na vprašanja o kohabitaciji s komunisti, dajali so jo za zgled. Slovenija je bila mednarodno priznana država pol leta po razglasitvi neodvisnosti, leta 1998 je bila nestalna članica VS OZN, leta 2004 je postala članica EU in NATO, leta 2005 je vodila OVSE, leta 2008 pa Evropsko unijo

 

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem. Ob tem sem se domislil bolj ali manj tajnega sestanka z nekdanjim predsednikom italijanske vlade in starosto krščanskih demokratov Amintorejem Fanfanijem pred petindvajsetimi leti, maja 1991 - torej pred razpadom Sovjetske zveze. Tistega sončnega popoldneva sem na terasi predsednikovega elegantnega rimskega stanovanja poslušal naslednjo zaskrbljeno izjavo:

 

"... Lepilo povojne Sovjetske zveze in Vzhodne Evrope, ki je držalo skupaj ta imperij toliko let, namreč komunizem, je popustilo in se porabilo. Cel svet išče novo lepilo, vendar ga ne najde oziroma ga ne zna uporabiti. Novo evropsko lepilo je participacija..."

 

Ko smo leta 2002 v evropski Konvenciji pripravljali osnutek nove evropske ustave (Pogodba o ustavi za Evropo), smo se precej ukvarjali z vprašanjem "lepila" oziroma veziva, ki drži skupaj Evropsko unijo, pri čemer smo se izogibali formulacijam, ki bi lahko prizadele katerokoli versko ali politično skupnost. Večinoma smo menili, da nas druži spoštovanje razlik oziroma kulturna raznolikost. Če dobro premislimo in če mnogonarodno skupnost ali npr. državo primerjamo s skupnostmi, za katere so značilni trajnost in važni dosežki, moramo ugotoviti, da razlike seveda niso najbolj primerno in obstojno vezivo. Množica razlik - ob predpostavki, da se praktično uveljavljajo - lahko pripelje do razpada, kar se je navsezadnje zgodilo tako v Sovjetski zvezi kot v Jugoslaviji. Tridesetletna vojna (1618-1648) se je zgodila samo zaradi razlike med dvema oblikama krščanstva: katolištvom in protestantizmom.

 

Seveda je to premišljevanje povezano z aktualnimi problemi migracij in terorizma. Niso redki, ki pri ocenjevanju možnosti povezovanja po koncu socializma in komunizma razmišljajo o migrantih in beguncih kot o preganjani in zatirani množici, ki bi lahko nadomestila nekdanji proletariat, torej zgodovinski subjekt socializma oziroma komunizma. Slovenci so eden redkih narodov, ki imajo izkušnje s socializmom, torej z vezivi, ki so povezana z diktaturo, in z evropsko raznolikostjo, ki ne uspe oblikovati primerne skupne politike v zvezi z migracijami, begunci, terorizmom itn.

 

Premišljevanje o teh rečeh je nujno in potrebno, po drugi strani Evropska unija - kljub temu, da ima veliko dobro plačanih strokovnjakov - neodločno čaka, da se bo nekje na obzorju pojavila kakšna nova ideja. To je čas za slovenske pobude. Upam, da nisem edini, ki pričakujem, da se Evropejci zedinimo glede vprašanj, kot so skupna vojska, skupna zunanja politika, skupno varovanje zunanjih meja in morja… pri čemer se seveda ne bi odrekli tradiciji strpnosti in gostoljubnosti. Kar zadeva politični sistem, je imel italijanski modrijan kar prav. Evropske ustanove bodo učinkovite, če bodo Evropejci imeli pri njih kakšno besedo. To velja predvsem za udeležbo na volitvah! Evropsko unijo mora voditi predsednik, ki ima za sabo dovolj moči, ugleda in pameti, da ga bodo vsi Evropejci izvolili na splošnih volitvah! Tudi pri članih kabineta bi moralo veljati, da se sami ne morejo predlagati, kaj šele postaviti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,263
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,377
03/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 2,860
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,793
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,411
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,603
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,192
08/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,074
09/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 867
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 982