Komentar

Slovenci v središču: povelikonočna marginalija o (domnevni) marginalnosti

Poleg Petra Prevca bo moral še kdo drug kaj narediti za Slovenijo. Opazko je avtor tega prispevka izrekel sodelavcu RTV Slovenija pred začetkom snemanja oddaje Tarča 24. marca, ko je v avli nacionalke zagledal najboljšega skakalca na svetu.

31.03.2016 20:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropska unija   izzivi   slovenija   migracije

Foto: Mediaspeed

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem.

Površen pogled dopušča vtis, kot da so prebivalci ozemlja današnje Slovenije, predvsem pa sami Slovenci, od nekdaj živeli ob robu zgodovine, stran od središč velikih (svetovnih, evropskih…) dogodkov ali nekako na prehodu k obrobju, periferiji in provincialnosti. Takšen pogled, ki je značilen tudi za današnji čas (npr. za čas po letu 2008), je, še posebej, če ga sprejema in propagira politični razred, napačen in nevaren, predvsem pa nespodbuden za nadaljnje življenje slovenskega naroda in njegove države. Torej je skrajni čas, da svoj pogled naravnamo v pravo smer; da popravimo in (če je mogoče) odpravimo omenjeno "optično" prevaro.

 

Le malo manj površen pogled bo odkril, da so naši predniki sredi 8. stoletja, podobno kot Bavarci, vstopili v središče evropskega krščanstva in ga še v 15. in 16. stoletju branili pred različnimi napadi in "vpadi". Nekoliko pozneje, leta 1809, je Ljubljana postala središče Ilirskih provinc, ki so spodbudile slovensko narodno zavest, predvsem pa oddaljile veliko jadransko pristanišče Trst od Dunaja in ga tesneje povezale s Slovenci, kar je bil - kot še marsikaj v zvezi s Trstom - dogodek svetovnega pomena. Kadar govorimo o slovenskem narodnostnem, političnem, predvsem pa kulturnem prostoru, moramo govoriti tudi o Trstu. Slovenci so na habsburško politiko vplivali prek Ljubljane, vendar - upoštevaje deželno razdelitev habsburške monarhije - tudi preko primorskega Trsta. Kranjska prestolnica je leta 1821 gostila ljubljanski kongres, ki je bil nadaljevanje Metternichovega (in Talleyrandovega) dunajskega zmagoslavja, po letu 1879 pa so bili slovenski poslanci del vladne (Taaffejeve) večine v dunajskem parlamentu. Že leta 1875 so slovenski poslanci (predvsem Ivan Nabergoj) vlado opozarjali zaradi popuščanja Italiji (in Benetkam) in zahtevali drugi tir železniške povezave med Trstom in Dunajem.

 

Slovenci, ki so sicer marsikdaj - npr. v dunajskem Jugoslovanskem klubu, pri Majniški deklaraciji (1917) in pri Narodnem svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće) - prepuščali pobudo Hrvatom, so postali vidnejši ob koncu prve svetovne vojne, na versajski konferenci in v jugoslovanski Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zmešnjava v slovenski politiki leta 1941 je povzročila edini resni izbris v slovenski zgodovini.

 

Slovenija je namreč 23 let potem, ko se je ohromljena (zaradi izgube Primorske v Rapallu) vključila v Jugoslavijo, izginila iz evropskega zemljevida. Slovenijo, ki se je po zaslugi Osvobodilne fronte nasmihala predvsem Stalinu; ki je bila simbolično navzoča v nesrečni londonski vladi in povsem pozabljena od Hrvatov, so si razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Po drugi svetovni vojni je Trst - po zaslugi brezbrižnosti velesil - ostal, kjer je bil, Slovenci pa so dobili socialistično republiko, ki bi jo beograjski komunisti (kot je razvidno iz Ćosićeve polemike z Dušanom Pirjevcem leta 1961) najrajši ukinili. Vse to se je dogajalo za železno zaveso, ki so jo zavezniki razpeli med poljskim Szczecinom in Svobodnim tržaškim ozemljem. Slovenski komunisti niso nikoli priznali, da je Jugoslavija za železno zaveso. 

 

Ne glede na to se je nekaj slovenskih prvakov prebilo v ospredje jugoslovanske politike, tupatam pa je komu (npr. Kardelju in Drnovšku) uspelo zbuditi tudi evropsko in svetovno pozornost. Slovenci so seveda največ pozornosti zbudili s projektom osamosvojitve, leta 1991 pa z vojaškimi in diplomatskimi dosežki. Objektivno se je Slovenija udeležila trganja železne zavese istočasno s Čehi, Madžari, Poljaki in baltskimi državami. Z Novo revijo, z Bavčarjevim Odborom za varstvo človekovih pravic, s pisateljsko ustavo, z Majniško deklaracijo 1989, nato pa z novimi strankami in koalicijo Demos je nasprotovala brezglavim gospodarskim in kulturnim domislicam Partije, Udbe in JLA, zahtevala večstrankarski sistem in nacionalno državo. Svetovni mediji so Sloveniji priznali prvenstvo oziroma prednost pred drugimi jugoslovanskimi republikami, čeprav so jo včasih obtoževali, da je sprožila jugoslovansko krizo ali - kot se je ob neki priložnosti izrazil Richard Holbrooke - da je "vse skupaj začela" ravno ona. V vsakem primeru je nehala biti zamolčan in prikrit evropski pojav.

 

Na glavno prizorišče svetovne politike je Slovenija stopila kot kandidatka za članstvo v EU in NATO, pri čemer je postala priljubljena sogovornica držav, ki so se zanimale za tranzicijo po koncu hladne vojne in socializma, za razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze. Slovenija je znala prepričljivo, včasih celo duhovito odgovarjati na vprašanja o kohabitaciji s komunisti, dajali so jo za zgled. Slovenija je bila mednarodno priznana država pol leta po razglasitvi neodvisnosti, leta 1998 je bila nestalna članica VS OZN, leta 2004 je postala članica EU in NATO, leta 2005 je vodila OVSE, leta 2008 pa Evropsko unijo

 

Pisec teh vrstic je danes obupan zaradi pomanjkanja novejših slovenskih dosežkov, predvsem pa slovenskih pobud, ki bi kaj pomenile tudi drugim Evropejcem. Ob tem sem se domislil bolj ali manj tajnega sestanka z nekdanjim predsednikom italijanske vlade in starosto krščanskih demokratov Amintorejem Fanfanijem pred petindvajsetimi leti, maja 1991 - torej pred razpadom Sovjetske zveze. Tistega sončnega popoldneva sem na terasi predsednikovega elegantnega rimskega stanovanja poslušal naslednjo zaskrbljeno izjavo:

 

"... Lepilo povojne Sovjetske zveze in Vzhodne Evrope, ki je držalo skupaj ta imperij toliko let, namreč komunizem, je popustilo in se porabilo. Cel svet išče novo lepilo, vendar ga ne najde oziroma ga ne zna uporabiti. Novo evropsko lepilo je participacija..."

 

Ko smo leta 2002 v evropski Konvenciji pripravljali osnutek nove evropske ustave (Pogodba o ustavi za Evropo), smo se precej ukvarjali z vprašanjem "lepila" oziroma veziva, ki drži skupaj Evropsko unijo, pri čemer smo se izogibali formulacijam, ki bi lahko prizadele katerokoli versko ali politično skupnost. Večinoma smo menili, da nas druži spoštovanje razlik oziroma kulturna raznolikost. Če dobro premislimo in če mnogonarodno skupnost ali npr. državo primerjamo s skupnostmi, za katere so značilni trajnost in važni dosežki, moramo ugotoviti, da razlike seveda niso najbolj primerno in obstojno vezivo. Množica razlik - ob predpostavki, da se praktično uveljavljajo - lahko pripelje do razpada, kar se je navsezadnje zgodilo tako v Sovjetski zvezi kot v Jugoslaviji. Tridesetletna vojna (1618-1648) se je zgodila samo zaradi razlike med dvema oblikama krščanstva: katolištvom in protestantizmom.

 

Seveda je to premišljevanje povezano z aktualnimi problemi migracij in terorizma. Niso redki, ki pri ocenjevanju možnosti povezovanja po koncu socializma in komunizma razmišljajo o migrantih in beguncih kot o preganjani in zatirani množici, ki bi lahko nadomestila nekdanji proletariat, torej zgodovinski subjekt socializma oziroma komunizma. Slovenci so eden redkih narodov, ki imajo izkušnje s socializmom, torej z vezivi, ki so povezana z diktaturo, in z evropsko raznolikostjo, ki ne uspe oblikovati primerne skupne politike v zvezi z migracijami, begunci, terorizmom itn.

 

Premišljevanje o teh rečeh je nujno in potrebno, po drugi strani Evropska unija - kljub temu, da ima veliko dobro plačanih strokovnjakov - neodločno čaka, da se bo nekje na obzorju pojavila kakšna nova ideja. To je čas za slovenske pobude. Upam, da nisem edini, ki pričakujem, da se Evropejci zedinimo glede vprašanj, kot so skupna vojska, skupna zunanja politika, skupno varovanje zunanjih meja in morja… pri čemer se seveda ne bi odrekli tradiciji strpnosti in gostoljubnosti. Kar zadeva politični sistem, je imel italijanski modrijan kar prav. Evropske ustanove bodo učinkovite, če bodo Evropejci imeli pri njih kakšno besedo. To velja predvsem za udeležbo na volitvah! Evropsko unijo mora voditi predsednik, ki ima za sabo dovolj moči, ugleda in pameti, da ga bodo vsi Evropejci izvolili na splošnih volitvah! Tudi pri članih kabineta bi moralo veljati, da se sami ne morejo predlagati, kaj šele postaviti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,249
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,850
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,864
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,776
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,639
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,509
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 969
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,582
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 894