Komentar

Umetnost je kot nežna mati ogroženim homoseksualcem

Kakšna cenenost je nameščena v arhitekturah naše jare gospode. Joj boli, boli, kako boli grdota in nadutost neokusa! Za njih ni odrešitve v lepoti umetnosti. V njej vidijo tisto, kar sami nikoli ne bodo bili, zato jo bodo vedno zaničevali.

03.04.2016 08:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   timur novikov   ermitaž   avantgardizem   umetnost

Srečevala sva se kot umetnika, mlajša mladostnika in kot odrasla, zrela umetnika. Če ga ne bi srečal na koncu sovjetskega gona bi si ga brez težav predstavljal v telesu angleškega dandya. Bil je pripadnik zadnje leningrajske avantgarde...

Otvoritveno obredje današnjega komentarja je v celoti posvečeno velikanu svetovne vizualne umetnosti Timurju Novikovu. Posvečeno je njegovi utopični zanki in zanj pogubnemu vizualnemu geniju. "Izhodišča neoakademizma izhajajo iz izumov naših prednikov, ki so jih prispevali v skupno zakladnico evropskega umetniškega in duhovnega inventarja, kakor tudi iz sanktpeterburške umetniške tradicije". Tako mi je v začetku devetdestih let v enem zamahu opisal svoje didaktično izhodišče, ki je postalo nadvse pomembno za celo desetletje in mu je služilo za prehod iz radikalnih avantgardnih umetniških praks osemdesetih let v umetnost zadnjega desetletja XX. stoletja.

 

Leta 2002 je umrl. Pred tem je oslepel in bil deset let slep dekan neoakademije. Ko je izgovoril besedo "neoakademizem" se je široko zasmejal skozi svoj kraguljast nos. S smehom je hotel poudariti, da misli umetnost smrtno resno: "Neoakademizem naj vsebuje vse klasične oblike, ki jih pozna zgodovina umetnosti s posebnim poudarkom na imperialnih stilih zgodovinskih nacij". Dobro, tudi prav, če mu to pomaga pri gradnji umetniških del!

 

"Tudi modernizem danes spada med klasične umetniške stile." Najbrž mi tega ni povedal zato, da bi mi spremenil pogled na akademizme. Navkljub vsemu je v svoji sredici bil zanj modernizem osrednja točka klasičnega izraza. Samo pet let pred to neokonzervativno izjavo pa je občudoval "rave marionete" na prvem in drugem Gagarin partiju v kozmos paviljonu v VDNH v Moskvi. Sam sem se udležil drugega partija kmalu po tistem, ko je partija neprostovljno zapustila oblast.

 

V prvem delu prekratkega življenja je bil umetnik avantgardne geste, v drugem delu življenja pa se je metodološko presvetlil s "pravoslavno" umetniško religioznostjo. Moj znanec Artjom Troitski je natančno opisal nelagodje tistih, ki so transformacijo doživljali od blizu. Iz njegove tehno telesne svetlobe, v pravoslavno, svečeniško, v bradato mučeniško držo. Artjom se je spraševal za vse nas, ali je bila mogoče Timurjeva transformcija le konceptualno in ironično zasnovana inštalacija smrti? 

 

Moj odgovor Troitskemu: Timur je bil v avantgardni drži najprej svetniško humoren, po srečanju s slepoto pa je postal umetniško religiozen. Njegova komična religioznost je dobila bleščečo intonacijo, ki jo je bilo na koncu mogoče videti v veliki pregledni razstavi v Ermitažu. Timur Novikov je bil v prvem delu svojega paradoksalnega in prekratkega življenja pripadnik zadnje leningrajske avantgardne avtentičnosti, v drugem delu pa je dal prostor prospektu sanktpeterburške imperialne telesnosti. Rojen je bil za časa leningrajske heterotopije, umrl pa je v času sanktpeterburške homoseksualne ornamentalnosti. Rodil se je in odraščal z briljantnimi sodrugi, bojevniki v boju proti prolet totalitarizmu, umrl pa je obkrožen s prelepimi mladeniči, umetniki. Znotraj imperialnih čutov in čustev Ermitaža. Obe skupini mladeničev sta bili blesteči diviziji Timurja Novikova. Takšen bi pravzaprav moral biti naslov današnjega komentarja: Blesteča divizja Timurja Novikova.

 

Oblikovala se je v umetniški skupini Assa, v kateri so bili poleg njega še Sergej Kurjokhin in Sergej Bugaev AfrikaSankt Peterburg je bilo prvo evropsko mesto na ozemlju današnje Rusije. Z radostjo me je obveščal, da se v Peterburgu oblikuje vedno najboljša Evropa: "Še danes se branijo v Peterburgu najpomebnejše vrednote Evrope".

 

Vstopna točka v najinih pogovorih je bil vedno ruski balet. Razlagal in kontekstualiziral mi je fenomen ruskega baleta. Kot otrok se je ironično veselil veličastja baleta, ki ga je svetu dala Evropa. Balare. Balet kot otrok vzdihljajev telesnosti igre in brezidejnosti, oblika izumljena za velika nasprotja, tako blizu Timurju. Ne eni strani higienični red, na drugi strani eruptivna eksotičnost in ekscentričnost. Timur, Kurjokhin in Afrika so šokirali svet s svojo svobodo, vse je bilo v območju njihovega antiplesa. Tiste dni so plesali skupaj z Mercem Cunninghamom.

 

Srečevala sva se kot umetnika, mlajša mladostnika in kot odrasla, zrela umetnika. Če ga ne bi srečal na koncu sovjetskega gona bi si ga brez težav predstavljal v telesu angleškega dandya. Bil je pripadnik zadnje leningrajske avantgarde in takoj zatem nadaljevalec sanktpeterburškega izumiteljstva. V njem sem gledal nujnosti, ki jo zahteva od vseh nas umetnost. Bil je "nomad lepote".  Timur je imel oblast nad eksotičnim prostranstvom homoseksualnosti in geometrizma posebne vrste. To je bil čas, ko se je homoseksualnost morala skrivati po obrobnih prostorih umetniških strasti. Tudi danes je tako v Rusiji XXI. stoletja! Umetnost je bila v tistih časih nežna mati ogroženim homoseksualcem! Zavestno se je odločil, da se ne bo generiral, temveč umetniško produciral. Raziskoval je kako deluje tehnologija ornamentalike na psihodimaiko sovjetskega in kasneje ruskega kolektivnega telesa.

 

Timur je bil tiste vrste umetnik, generator, ki je bil zadovoljen s svojo umetnostjo, dokler je erotizirala vse obkrajnike središča. Kaj se je zgodilo ob Bohinjskem jezeru? Izgovoril mi je pomemben neokonzervativen stavek: "Vse se lahko spremeni in vse lahko postane resnično, toda lepote ne smemo nikoli zapustiti!" Ko sva po bohinjskem pogovoru srečala čez nekaj časa v Moskvi, je Timur ugotavljal, da je že prišel čas, ko so ruski oligarhi začeli masovno kupovati umetnost po zahodnih centralah za svoja stanovanja, tako kot so to sistematično počeli pred sovjetsko revolucijo. Timur jih je videval po severni Italiji, kako se zaletavajo v antikvariate in kako se gonijo po d'annunzijskem okusu Kapitalije.

 

"Zato menim, da je prišel čas, da za naše ruske oligarhe začnemo proizvajati nove antikvarne umetnine, ki bodo imele italjansko preteklost in imperialno ornamentiko." In ko me takoj zatem vprašal "kakšno umetnost kupujejo vaši oligarhi?", sem se skoraj razpočil od smeha, ko sem pomislil na naše Levake in Novake. Para jara gospoda ni bila vredna niti besede komentarja.

 

Že takrat na bohinjskem jezeru je postalo več kot jasno, da morava zgraditi strategijo: obrat-obrata-obrat! Za ali proti zahodni kapitalski špekulaciji z umetnostjo. Ali biti didaktičen, ali iz umetnosti prestopiti v kulturo in jo sooblikovati, ali vstopiti v klasično, finalno fazo ali jo ignorirati do vesele smrti. Timur je izbral neoakademizem in neokonzervativizem. Vedno, ko sem ga gledal v tej, drži sem pokal od smeha. Smejal sem se slepemu človeku! Ni lepo! Timurja pa privede v prelepo pretirano idntifikacijo z "objektom nič". Timur za vse nas oslepi! 

 

Umetnost je homoseksualna. Kakšni dnevi so to bili. Krema za gube. Hvala, ker ste  bili z menoj v otvoritvenem obredju s Timurjem Novikovim. To so bile črne ikre Timurja Novikova. Kakšna cenenost je nameščena v arhitekturah naše jare gospode. Joj boli, boli, kako boli grdota in nadutost neokusa! Za njih ni odrešitve v lepoti umetnosti. V njej vidijo tisto, kar sami nikoli ne bodo bili, zato jo bodo vedno zaničevali. Zaničevali bodo umetnost Timurja Novikova: "A to je umetnost? To ni nobena umetnost!"

 

Je, to je monumentalna umetnost, ki jo razstavljajo v Ermitažu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,484
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,593
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,247
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,923
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,543
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,208
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,732
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,313
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,621
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 944