Razkrivamo

Manipulacije z "zeleno energijo": vetrnice na kmetijskih zemljiščih

Javnost se morda še ne zaveda, kako zavajajoč je izraz "mala vetrna elektrarna". Mala je toliko, da potrebuje okoli 200 kubičnih metrov betona in 50 do 60 ton železa samo za temelj, ki za vedno ostane v (kmetijski) zemlji, steber pa sega od 55 do 70 metrov visoko v nebo!

03.04.2016 21:00
Piše: Diego Loredan
Ključne besede:   vetrne elektrarne   obnovljivi viri energije   civilna družba   vlada   zakon o kmetijskih zemljiščih

Foto: Wikimedia

Država bi v prvi vrsti morala zagotoviti zmanjšanje energetske intenzivnosti slovenske družbe in zmanjšanje pritiska energetike na okolje. Problem Slovenije niti ni povečevanje deleža obnovljivih virov energije, ampak kvečjemu bolj učinkovitejša raba energije, ki je že na razpolago.

Ministrstvo za infrastrukturo skladno z energetskim zakonom pripravlja Energetski koncept Slovenije (EKS). Gre za strateški dokument, ki se bo dotikal širokega spektra aktivnih udeležencev v energetskem sektorju, kot tudi državljanov in bo s tem zagotovil široko razpravo o usmeritvah v sodelovanju z najširšo javnostjo. Naravne danosti Slovenije, geopolitični položaj in zaveze Evropskega sveta o prehodu v nizko ogljično družbo, predstavljajo mejne pogoje za slovensko gospodarstvo in energetiko. Upoštevati moramo, da energetika ni sama sebi namen, temveč mora predstavljati temelj za razvoj družbene blaginje in je torej v službi gospodarstva in državljanov.

Vlada je že 7. januarja letos na svoji redni seji za doseganje ciljev EKS in energetska zakona (EZ) sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. S predlaganimi rešitvami se ureja gradnja objektov in posegov v prostor na območjih kmetijskih zemljišč (tj. sprememba namenske rabe ni potrebna). Glede na veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih se razširja nabor objektov in posegov v prostor, ki jih lokalna skupnost v prostorskem aktu lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih (npr. čebelnjak, staja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, začasni objekti in začasni posegi), in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone, rekonstrukcije državnih cest ter mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35 (kot so travniki, pašniki, delno zaraščene kmetijske površine). Na ostalih kmetijskih zemljiščih bo lahko lokalna skupnost dopustila gradnjo vseh enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.

 

 

Vplivi na okolje so

 

Umeščanje infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE), kamor spada tudi mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, ima lahko za kmetijska zemljišča velik negativen vpliv. Že naziv "mala vetrna elektrarna" (VE) je zavajajoč. Namreč, takšen objekt potrebuje kar okoli 200 m3 betona ter 50 do 60 ton železa samo za temelj, ki pa ostane za vedno v kmetijski zemlji! Višina objekta (steber) pa doseže od 55 do 70 metrov. Enačenje tega pojma z izrazom "energija iz obnovljivih virov" je torej še ena v vrsti spretnih, dobro načrtovanih marketinških potez, ki manipulirajo z všečnimi izrazi.

 

Pri pregledu bonitet zemljišč v Sloveniji takoj vidimo, da najdemo večino tovrstnih zemljišč predvsem na Notranjsko–kraškem območju. Naključje? Nikakor se ne morem znebiti občutka, da je kmetijsko ministrstvo popustilo pod pritiski ministrstva za infrastrukturo in v zadnjem trenutku vneslo alinejo o "mali vetrni elektrarni" v novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sicer v letu 2012 pripravilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-E) in ga posredovalo v večkratno medresorsko usklajevanje.

 

V začetku leta 2015 je pristojno ministrstvo izvedlo javno razpravo osnutka zakona ZKZ-E, ki je bil nato do decembra 2015 še večkrat medresorsko usklajen in dopolnjen. Vlada  je na svoji 68. redni seji 23. decembra 2015 prekinila obravnavo predloga zakona ZKZ-E in ga nato na svoji 69. redni seji 7. januarja 2016 sprejela, kjer je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – prva obravnava, in ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru (redni zakonodajni postopek).

 

 

Spremembe v zadnjem hipu

 

Dan pred omenjenim sprejetjem predloga zakona, tj. 6. januarja 2016 je Generalni sekretariat Vlade izdal obvestilo o uskladitvi gradiva št. 2: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – predlog za obravnavo, s podpisom kmetijskega ministra Dejana Židana, s katerim je na pripombo Ministrstva za infrastrukturo dodal v 3. člen (ki spreminja 3.č člen) in v prehodni 47. člen določbo, da je na kmetijskih zemljiščih z boniteto manjšo od 35 dopustna gradnja "malih vetrnih elektrarn" nazivne moči do 1 MW.

 

Menim, da se s to sporno določbo ustvarja možnost postavitve "mala vetrne elektrarne" do 1MW moči na kmetijska zemljišča z boniteto do 35, v kolikor je to seveda v skladu z občinskimi prostorskimi akti:

 

1. BREZ spremembe namembnosti zemljišča (glej predlog zakona);

 

2. BREZ presoje vplivov na okolje (*z izjemo varovanih območij):

Za "male vetrne elektrarne" do 1MW ni potrebno izvesti ocene vplivov na okolje - glede na četrti odstavek 51. člena Zakona o varstvu okolja je vlada tista, ki predpiše, za katere posege je potrebno narediti presojo vplivov na okolje - Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje namreč  postavlja mejo do 1MW, ko ni obvezne presoje vplivov na okolje. Presojo vplivov na okolje je potrebno izvesti v primeru posega v varovanih območjih na podlagi določb Zakona o ohranjanju narave.

 

3. BREZ energetskega dovoljenja - za "malo vetrno elektrarno" do 1MW ni potrebno pridobiti energetskega dovoljenja - 52. člen Energetskega zakona, je pa nujno gradbeno dovoljenje.

 

 

Akcijski načrt 2010-2020

 

Na podlagi direktive Evropskega sveta 2009/28 mora Slovenija do leta 2020 doseči 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije. V ta namen je vlada že sprejela Akcijski načrt za obdobje 2010-2020, s katerim je določila cilje, kako doseči ta delež. Ministrstvo za infrastrukturo navaja, da smo se zavezali EU, kar je napačno in zavajajoče. Slovenija je dolžna na dve leti poročati o napredku uresničevanja te direktive, na podlagi česar je ob neizpolnjevanju zadanih ciljev dolžna spremeniti Akcijski načrt. Torej Slovenija lahko spremeni svoje cilje uresničevanja te direktive.

 

Prav tako se naša država ni zavezala Evropski uniji za izgradnjo vetrnih elektrarn, temveč za dosego 25% deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020 – in se sama odloči, na kakšen način bo to naredila in katere obnovljive vire bo uporabila (!). Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je siceršnji delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije leta 2014 znašal 21,9 % - torej nam manjka za dosego cilja do leta 2020 le še 3,1 % (vir).

 

Predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih je že v obravnavi v Državnem zboru; 25. februarja 2016 je potekala javna predstavitev mnenj v organizaciji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 10. marca 2016 je to delovno delo obravnavalo predlog zakona in ga z določenimi amandmaji sprejelo oziroma potrdilo za zakonodajni postopek. Vendar odbor iz predloga zakona ni umaknil sporne določb, in sicer navkljub:

 

- negativnemu mnenju dveh civilnih iniciativ za zaščito Brkinov in Senožeških Brd ter skupine Odgovorno do okolja,

- negativnemu mnenju Državnega sveta in

- amandmaju Združene Levice za umaknitev sporne določbe iz predloga zakona.

 

Iz vsega povedanega sledi, da je razmišljanje o  umeščanju vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih - še posebej na matičnem Krasu - v turističnem, naravovarstvenem in zdravstvenem smislu, kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Kraška krajina izstopa v slovenskem in mednarodnem merilu predvsem zaradi izjemne naravne dediščine, bogatega in raznolikega rastlinskega ter živalskega sveta – to so razlogi, da se po Krasu imenujejo vsi kraški pojavi in pokrajine po svetu. To so razlogi, da je Kras na čakalni listi za vpis v svetovno dediščino Unesca! Na tem mestu citiram biologa in doktorja bioloških znanosti Andreja Gogalo:

 

"Posebnost kraškega makro reliefa so suhe doline – doli (Senadolska dolina, Brestoviški dol), velike vrtače in koliševke, ki so nastale s podiranjem stropovpodzemeljskih votlin, sem sodijo tudi brezna in kraške jame. Kraška krajina, ki jo je človek sooblikoval tisočletja, ni le lepa na pogled. Kraški pašniki in travniki, mnogo kje v dobršni meri prerasli z gozdom, so zgled velike naravne raznovrstnosti in dom mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veter, ki je skozi stoletja vzdrževal travnike na kraških gorah in kipeče življenje na njih, bo žal lahko tudi vzrok njihovega iznakaženja ali uničenja. Izraba vetrne energije s pomočjo gigantskih vetrnic je nova grožnja neokrnjeni naravi. Po tem, ko je industrializacija uničila naravo v dolinah, se z vetrnimi elektrarnami in daljnovodi širi še v doslej bolje ohranjeno hribovje."

 

 

Pokrajina ni primerna za vetrne elektrarne

 

Slovenija je majhna in zanimiva za turizem le zaradi čiste in ohranjene narave. Ogromne vetrne elektrarne so nekaj povsem drugega v velikih, neskončnih ravninah severne Nemčije, kot pa pri nas, kjer iz gorate Gorenjske v izjemno majhni razdalji pridemo do prepišnih travnikov Primorske in do morja. Slovenija ni primerna za vetrne elektrarne. To je dejstvo. Poleg tega sploh nimamo stalnih močnih vetrov kot tam, kjer je vetrnih elektrarn v izobilju.

 

Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrne elektrarne je zelo toga in pomanjkljiva, predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je tako doma kot v tujini pokazalo, da imajo te elektrarne zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in seveda tudi na zdravje ljudi. Zaradi teh ogromnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene vetrne elektrarne, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev. Na Bavarskem so sprejeli pravilo o varni razdalji od bivališč, ki se ravna po višini oziroma velikosti vetrne elektrarne. Ključno vlogo pri tem je imelo zdravje ljudi in vizualni učinek (poškodovanje vedute), saj je Bavarska gospodarsko zelo odvisna tudi od turizma in s tem od naravne lepote pokrajine (vir).

 

Nekatere evropske države so temu sledile in so to že podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje - med njimi je tudi Slovenija - pa se te pravne luknje ne zavedajo in ne delajo potrebnih korakov k ureditvi tega vprašanja. Nov energetski koncept Slovenije je v postopku pridobivanja mnenja in stališč  strokovne in širše javnosti, zato pozivam vse odgovorne, da ga osnujejo celovito in upoštevajo strokovnjake s področja zdravstva, okolja in drugih področij. Ne dovolimo, da zakonodaja temelji na politično všečnih potezah in interesih raznih lobistov, vse to pa pod krinko podnebnih sprememb. Država bi v prvi vrsti morala zagotoviti zmanjšanje energetske intenzivnosti slovenske družbe in zmanjšanje pritiska energetike na okolje. Zato problem Slovenije niti ni povečevanje deleža obnovljivih virov energije, ampak bolj učinkovitejša raba energije, ki je že na razpolago.

 

 

Diego Loredan je član Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
9
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,358
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,090
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,181
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,937
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,224
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963