Razkrivamo

Manipulacije z "zeleno energijo": vetrnice na kmetijskih zemljiščih

Javnost se morda še ne zaveda, kako zavajajoč je izraz "mala vetrna elektrarna". Mala je toliko, da potrebuje okoli 200 kubičnih metrov betona in 50 do 60 ton železa samo za temelj, ki za vedno ostane v (kmetijski) zemlji, steber pa sega od 55 do 70 metrov visoko v nebo!

03.04.2016 21:00
Piše: Diego Loredan
Ključne besede:   vetrne elektrarne   obnovljivi viri energije   civilna družba   vlada   zakon o kmetijskih zemljiščih

Foto: Wikimedia

Država bi v prvi vrsti morala zagotoviti zmanjšanje energetske intenzivnosti slovenske družbe in zmanjšanje pritiska energetike na okolje. Problem Slovenije niti ni povečevanje deleža obnovljivih virov energije, ampak kvečjemu bolj učinkovitejša raba energije, ki je že na razpolago.

Ministrstvo za infrastrukturo skladno z energetskim zakonom pripravlja Energetski koncept Slovenije (EKS). Gre za strateški dokument, ki se bo dotikal širokega spektra aktivnih udeležencev v energetskem sektorju, kot tudi državljanov in bo s tem zagotovil široko razpravo o usmeritvah v sodelovanju z najširšo javnostjo. Naravne danosti Slovenije, geopolitični položaj in zaveze Evropskega sveta o prehodu v nizko ogljično družbo, predstavljajo mejne pogoje za slovensko gospodarstvo in energetiko. Upoštevati moramo, da energetika ni sama sebi namen, temveč mora predstavljati temelj za razvoj družbene blaginje in je torej v službi gospodarstva in državljanov.

Vlada je že 7. januarja letos na svoji redni seji za doseganje ciljev EKS in energetska zakona (EZ) sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. S predlaganimi rešitvami se ureja gradnja objektov in posegov v prostor na območjih kmetijskih zemljišč (tj. sprememba namenske rabe ni potrebna). Glede na veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih se razširja nabor objektov in posegov v prostor, ki jih lokalna skupnost v prostorskem aktu lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih (npr. čebelnjak, staja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, začasni objekti in začasni posegi), in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone, rekonstrukcije državnih cest ter mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35 (kot so travniki, pašniki, delno zaraščene kmetijske površine). Na ostalih kmetijskih zemljiščih bo lahko lokalna skupnost dopustila gradnjo vseh enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.

 

 

Vplivi na okolje so

 

Umeščanje infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE), kamor spada tudi mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, ima lahko za kmetijska zemljišča velik negativen vpliv. Že naziv "mala vetrna elektrarna" (VE) je zavajajoč. Namreč, takšen objekt potrebuje kar okoli 200 m3 betona ter 50 do 60 ton železa samo za temelj, ki pa ostane za vedno v kmetijski zemlji! Višina objekta (steber) pa doseže od 55 do 70 metrov. Enačenje tega pojma z izrazom "energija iz obnovljivih virov" je torej še ena v vrsti spretnih, dobro načrtovanih marketinških potez, ki manipulirajo z všečnimi izrazi.

 

Pri pregledu bonitet zemljišč v Sloveniji takoj vidimo, da najdemo večino tovrstnih zemljišč predvsem na Notranjsko–kraškem območju. Naključje? Nikakor se ne morem znebiti občutka, da je kmetijsko ministrstvo popustilo pod pritiski ministrstva za infrastrukturo in v zadnjem trenutku vneslo alinejo o "mali vetrni elektrarni" v novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sicer v letu 2012 pripravilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-E) in ga posredovalo v večkratno medresorsko usklajevanje.

 

V začetku leta 2015 je pristojno ministrstvo izvedlo javno razpravo osnutka zakona ZKZ-E, ki je bil nato do decembra 2015 še večkrat medresorsko usklajen in dopolnjen. Vlada  je na svoji 68. redni seji 23. decembra 2015 prekinila obravnavo predloga zakona ZKZ-E in ga nato na svoji 69. redni seji 7. januarja 2016 sprejela, kjer je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – prva obravnava, in ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru (redni zakonodajni postopek).

 

 

Spremembe v zadnjem hipu

 

Dan pred omenjenim sprejetjem predloga zakona, tj. 6. januarja 2016 je Generalni sekretariat Vlade izdal obvestilo o uskladitvi gradiva št. 2: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – predlog za obravnavo, s podpisom kmetijskega ministra Dejana Židana, s katerim je na pripombo Ministrstva za infrastrukturo dodal v 3. člen (ki spreminja 3.č člen) in v prehodni 47. člen določbo, da je na kmetijskih zemljiščih z boniteto manjšo od 35 dopustna gradnja "malih vetrnih elektrarn" nazivne moči do 1 MW.

 

Menim, da se s to sporno določbo ustvarja možnost postavitve "mala vetrne elektrarne" do 1MW moči na kmetijska zemljišča z boniteto do 35, v kolikor je to seveda v skladu z občinskimi prostorskimi akti:

 

1. BREZ spremembe namembnosti zemljišča (glej predlog zakona);

 

2. BREZ presoje vplivov na okolje (*z izjemo varovanih območij):

Za "male vetrne elektrarne" do 1MW ni potrebno izvesti ocene vplivov na okolje - glede na četrti odstavek 51. člena Zakona o varstvu okolja je vlada tista, ki predpiše, za katere posege je potrebno narediti presojo vplivov na okolje - Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje namreč  postavlja mejo do 1MW, ko ni obvezne presoje vplivov na okolje. Presojo vplivov na okolje je potrebno izvesti v primeru posega v varovanih območjih na podlagi določb Zakona o ohranjanju narave.

 

3. BREZ energetskega dovoljenja - za "malo vetrno elektrarno" do 1MW ni potrebno pridobiti energetskega dovoljenja - 52. člen Energetskega zakona, je pa nujno gradbeno dovoljenje.

 

 

Akcijski načrt 2010-2020

 

Na podlagi direktive Evropskega sveta 2009/28 mora Slovenija do leta 2020 doseči 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije. V ta namen je vlada že sprejela Akcijski načrt za obdobje 2010-2020, s katerim je določila cilje, kako doseči ta delež. Ministrstvo za infrastrukturo navaja, da smo se zavezali EU, kar je napačno in zavajajoče. Slovenija je dolžna na dve leti poročati o napredku uresničevanja te direktive, na podlagi česar je ob neizpolnjevanju zadanih ciljev dolžna spremeniti Akcijski načrt. Torej Slovenija lahko spremeni svoje cilje uresničevanja te direktive.

 

Prav tako se naša država ni zavezala Evropski uniji za izgradnjo vetrnih elektrarn, temveč za dosego 25% deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020 – in se sama odloči, na kakšen način bo to naredila in katere obnovljive vire bo uporabila (!). Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je siceršnji delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije leta 2014 znašal 21,9 % - torej nam manjka za dosego cilja do leta 2020 le še 3,1 % (vir).

 

Predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih je že v obravnavi v Državnem zboru; 25. februarja 2016 je potekala javna predstavitev mnenj v organizaciji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 10. marca 2016 je to delovno delo obravnavalo predlog zakona in ga z določenimi amandmaji sprejelo oziroma potrdilo za zakonodajni postopek. Vendar odbor iz predloga zakona ni umaknil sporne določb, in sicer navkljub:

 

- negativnemu mnenju dveh civilnih iniciativ za zaščito Brkinov in Senožeških Brd ter skupine Odgovorno do okolja,

- negativnemu mnenju Državnega sveta in

- amandmaju Združene Levice za umaknitev sporne določbe iz predloga zakona.

 

Iz vsega povedanega sledi, da je razmišljanje o  umeščanju vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih - še posebej na matičnem Krasu - v turističnem, naravovarstvenem in zdravstvenem smislu, kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Kraška krajina izstopa v slovenskem in mednarodnem merilu predvsem zaradi izjemne naravne dediščine, bogatega in raznolikega rastlinskega ter živalskega sveta – to so razlogi, da se po Krasu imenujejo vsi kraški pojavi in pokrajine po svetu. To so razlogi, da je Kras na čakalni listi za vpis v svetovno dediščino Unesca! Na tem mestu citiram biologa in doktorja bioloških znanosti Andreja Gogalo:

 

"Posebnost kraškega makro reliefa so suhe doline – doli (Senadolska dolina, Brestoviški dol), velike vrtače in koliševke, ki so nastale s podiranjem stropovpodzemeljskih votlin, sem sodijo tudi brezna in kraške jame. Kraška krajina, ki jo je človek sooblikoval tisočletja, ni le lepa na pogled. Kraški pašniki in travniki, mnogo kje v dobršni meri prerasli z gozdom, so zgled velike naravne raznovrstnosti in dom mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veter, ki je skozi stoletja vzdrževal travnike na kraških gorah in kipeče življenje na njih, bo žal lahko tudi vzrok njihovega iznakaženja ali uničenja. Izraba vetrne energije s pomočjo gigantskih vetrnic je nova grožnja neokrnjeni naravi. Po tem, ko je industrializacija uničila naravo v dolinah, se z vetrnimi elektrarnami in daljnovodi širi še v doslej bolje ohranjeno hribovje."

 

 

Pokrajina ni primerna za vetrne elektrarne

 

Slovenija je majhna in zanimiva za turizem le zaradi čiste in ohranjene narave. Ogromne vetrne elektrarne so nekaj povsem drugega v velikih, neskončnih ravninah severne Nemčije, kot pa pri nas, kjer iz gorate Gorenjske v izjemno majhni razdalji pridemo do prepišnih travnikov Primorske in do morja. Slovenija ni primerna za vetrne elektrarne. To je dejstvo. Poleg tega sploh nimamo stalnih močnih vetrov kot tam, kjer je vetrnih elektrarn v izobilju.

 

Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrne elektrarne je zelo toga in pomanjkljiva, predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je tako doma kot v tujini pokazalo, da imajo te elektrarne zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in seveda tudi na zdravje ljudi. Zaradi teh ogromnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene vetrne elektrarne, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev. Na Bavarskem so sprejeli pravilo o varni razdalji od bivališč, ki se ravna po višini oziroma velikosti vetrne elektrarne. Ključno vlogo pri tem je imelo zdravje ljudi in vizualni učinek (poškodovanje vedute), saj je Bavarska gospodarsko zelo odvisna tudi od turizma in s tem od naravne lepote pokrajine (vir).

 

Nekatere evropske države so temu sledile in so to že podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje - med njimi je tudi Slovenija - pa se te pravne luknje ne zavedajo in ne delajo potrebnih korakov k ureditvi tega vprašanja. Nov energetski koncept Slovenije je v postopku pridobivanja mnenja in stališč  strokovne in širše javnosti, zato pozivam vse odgovorne, da ga osnujejo celovito in upoštevajo strokovnjake s področja zdravstva, okolja in drugih področij. Ne dovolimo, da zakonodaja temelji na politično všečnih potezah in interesih raznih lobistov, vse to pa pod krinko podnebnih sprememb. Država bi v prvi vrsti morala zagotoviti zmanjšanje energetske intenzivnosti slovenske družbe in zmanjšanje pritiska energetike na okolje. Zato problem Slovenije niti ni povečevanje deleža obnovljivih virov energije, ampak bolj učinkovitejša raba energije, ki je že na razpolago.

 

 

Diego Loredan je član Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
11
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,145
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,397
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,127
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,553
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,297
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,104
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,207
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,367
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 942