Razkrivamo

Manipulacije z "zeleno energijo": vetrnice na kmetijskih zemljiščih

Javnost se morda še ne zaveda, kako zavajajoč je izraz "mala vetrna elektrarna". Mala je toliko, da potrebuje okoli 200 kubičnih metrov betona in 50 do 60 ton železa samo za temelj, ki za vedno ostane v (kmetijski) zemlji, steber pa sega od 55 do 70 metrov visoko v nebo!

03.04.2016 21:00
Piše: Diego Loredan
Ključne besede:   vetrne elektrarne   obnovljivi viri energije   civilna družba   vlada   zakon o kmetijskih zemljiščih

Foto: Wikimedia

Država bi v prvi vrsti morala zagotoviti zmanjšanje energetske intenzivnosti slovenske družbe in zmanjšanje pritiska energetike na okolje. Problem Slovenije niti ni povečevanje deleža obnovljivih virov energije, ampak kvečjemu bolj učinkovitejša raba energije, ki je že na razpolago.

Ministrstvo za infrastrukturo skladno z energetskim zakonom pripravlja Energetski koncept Slovenije (EKS). Gre za strateški dokument, ki se bo dotikal širokega spektra aktivnih udeležencev v energetskem sektorju, kot tudi državljanov in bo s tem zagotovil široko razpravo o usmeritvah v sodelovanju z najširšo javnostjo. Naravne danosti Slovenije, geopolitični položaj in zaveze Evropskega sveta o prehodu v nizko ogljično družbo, predstavljajo mejne pogoje za slovensko gospodarstvo in energetiko. Upoštevati moramo, da energetika ni sama sebi namen, temveč mora predstavljati temelj za razvoj družbene blaginje in je torej v službi gospodarstva in državljanov.

Vlada je že 7. januarja letos na svoji redni seji za doseganje ciljev EKS in energetska zakona (EZ) sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. S predlaganimi rešitvami se ureja gradnja objektov in posegov v prostor na območjih kmetijskih zemljišč (tj. sprememba namenske rabe ni potrebna). Glede na veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih se razširja nabor objektov in posegov v prostor, ki jih lokalna skupnost v prostorskem aktu lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih (npr. čebelnjak, staja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, začasni objekti in začasni posegi), in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone, rekonstrukcije državnih cest ter mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35 (kot so travniki, pašniki, delno zaraščene kmetijske površine). Na ostalih kmetijskih zemljiščih bo lahko lokalna skupnost dopustila gradnjo vseh enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.

 

 

Vplivi na okolje so

 

Umeščanje infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE), kamor spada tudi mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, ima lahko za kmetijska zemljišča velik negativen vpliv. Že naziv "mala vetrna elektrarna" (VE) je zavajajoč. Namreč, takšen objekt potrebuje kar okoli 200 m3 betona ter 50 do 60 ton železa samo za temelj, ki pa ostane za vedno v kmetijski zemlji! Višina objekta (steber) pa doseže od 55 do 70 metrov. Enačenje tega pojma z izrazom "energija iz obnovljivih virov" je torej še ena v vrsti spretnih, dobro načrtovanih marketinških potez, ki manipulirajo z všečnimi izrazi.

 

Pri pregledu bonitet zemljišč v Sloveniji takoj vidimo, da najdemo večino tovrstnih zemljišč predvsem na Notranjsko–kraškem območju. Naključje? Nikakor se ne morem znebiti občutka, da je kmetijsko ministrstvo popustilo pod pritiski ministrstva za infrastrukturo in v zadnjem trenutku vneslo alinejo o "mali vetrni elektrarni" v novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sicer v letu 2012 pripravilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-E) in ga posredovalo v večkratno medresorsko usklajevanje.

 

V začetku leta 2015 je pristojno ministrstvo izvedlo javno razpravo osnutka zakona ZKZ-E, ki je bil nato do decembra 2015 še večkrat medresorsko usklajen in dopolnjen. Vlada  je na svoji 68. redni seji 23. decembra 2015 prekinila obravnavo predloga zakona ZKZ-E in ga nato na svoji 69. redni seji 7. januarja 2016 sprejela, kjer je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – prva obravnava, in ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru (redni zakonodajni postopek).

 

 

Spremembe v zadnjem hipu

 

Dan pred omenjenim sprejetjem predloga zakona, tj. 6. januarja 2016 je Generalni sekretariat Vlade izdal obvestilo o uskladitvi gradiva št. 2: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – predlog za obravnavo, s podpisom kmetijskega ministra Dejana Židana, s katerim je na pripombo Ministrstva za infrastrukturo dodal v 3. člen (ki spreminja 3.č člen) in v prehodni 47. člen določbo, da je na kmetijskih zemljiščih z boniteto manjšo od 35 dopustna gradnja "malih vetrnih elektrarn" nazivne moči do 1 MW.

 

Menim, da se s to sporno določbo ustvarja možnost postavitve "mala vetrne elektrarne" do 1MW moči na kmetijska zemljišča z boniteto do 35, v kolikor je to seveda v skladu z občinskimi prostorskimi akti:

 

1. BREZ spremembe namembnosti zemljišča (glej predlog zakona);

 

2. BREZ presoje vplivov na okolje (*z izjemo varovanih območij):

Za "male vetrne elektrarne" do 1MW ni potrebno izvesti ocene vplivov na okolje - glede na četrti odstavek 51. člena Zakona o varstvu okolja je vlada tista, ki predpiše, za katere posege je potrebno narediti presojo vplivov na okolje - Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje namreč  postavlja mejo do 1MW, ko ni obvezne presoje vplivov na okolje. Presojo vplivov na okolje je potrebno izvesti v primeru posega v varovanih območjih na podlagi določb Zakona o ohranjanju narave.

 

3. BREZ energetskega dovoljenja - za "malo vetrno elektrarno" do 1MW ni potrebno pridobiti energetskega dovoljenja - 52. člen Energetskega zakona, je pa nujno gradbeno dovoljenje.

 

 

Akcijski načrt 2010-2020

 

Na podlagi direktive Evropskega sveta 2009/28 mora Slovenija do leta 2020 doseči 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije. V ta namen je vlada že sprejela Akcijski načrt za obdobje 2010-2020, s katerim je določila cilje, kako doseči ta delež. Ministrstvo za infrastrukturo navaja, da smo se zavezali EU, kar je napačno in zavajajoče. Slovenija je dolžna na dve leti poročati o napredku uresničevanja te direktive, na podlagi česar je ob neizpolnjevanju zadanih ciljev dolžna spremeniti Akcijski načrt. Torej Slovenija lahko spremeni svoje cilje uresničevanja te direktive.

 

Prav tako se naša država ni zavezala Evropski uniji za izgradnjo vetrnih elektrarn, temveč za dosego 25% deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020 – in se sama odloči, na kakšen način bo to naredila in katere obnovljive vire bo uporabila (!). Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je siceršnji delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije leta 2014 znašal 21,9 % - torej nam manjka za dosego cilja do leta 2020 le še 3,1 % (vir).

 

Predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih je že v obravnavi v Državnem zboru; 25. februarja 2016 je potekala javna predstavitev mnenj v organizaciji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 10. marca 2016 je to delovno delo obravnavalo predlog zakona in ga z določenimi amandmaji sprejelo oziroma potrdilo za zakonodajni postopek. Vendar odbor iz predloga zakona ni umaknil sporne določb, in sicer navkljub:

 

- negativnemu mnenju dveh civilnih iniciativ za zaščito Brkinov in Senožeških Brd ter skupine Odgovorno do okolja,

- negativnemu mnenju Državnega sveta in

- amandmaju Združene Levice za umaknitev sporne določbe iz predloga zakona.

 

Iz vsega povedanega sledi, da je razmišljanje o  umeščanju vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih - še posebej na matičnem Krasu - v turističnem, naravovarstvenem in zdravstvenem smislu, kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Kraška krajina izstopa v slovenskem in mednarodnem merilu predvsem zaradi izjemne naravne dediščine, bogatega in raznolikega rastlinskega ter živalskega sveta – to so razlogi, da se po Krasu imenujejo vsi kraški pojavi in pokrajine po svetu. To so razlogi, da je Kras na čakalni listi za vpis v svetovno dediščino Unesca! Na tem mestu citiram biologa in doktorja bioloških znanosti Andreja Gogalo:

 

"Posebnost kraškega makro reliefa so suhe doline – doli (Senadolska dolina, Brestoviški dol), velike vrtače in koliševke, ki so nastale s podiranjem stropovpodzemeljskih votlin, sem sodijo tudi brezna in kraške jame. Kraška krajina, ki jo je človek sooblikoval tisočletja, ni le lepa na pogled. Kraški pašniki in travniki, mnogo kje v dobršni meri prerasli z gozdom, so zgled velike naravne raznovrstnosti in dom mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veter, ki je skozi stoletja vzdrževal travnike na kraških gorah in kipeče življenje na njih, bo žal lahko tudi vzrok njihovega iznakaženja ali uničenja. Izraba vetrne energije s pomočjo gigantskih vetrnic je nova grožnja neokrnjeni naravi. Po tem, ko je industrializacija uničila naravo v dolinah, se z vetrnimi elektrarnami in daljnovodi širi še v doslej bolje ohranjeno hribovje."

 

 

Pokrajina ni primerna za vetrne elektrarne

 

Slovenija je majhna in zanimiva za turizem le zaradi čiste in ohranjene narave. Ogromne vetrne elektrarne so nekaj povsem drugega v velikih, neskončnih ravninah severne Nemčije, kot pa pri nas, kjer iz gorate Gorenjske v izjemno majhni razdalji pridemo do prepišnih travnikov Primorske in do morja. Slovenija ni primerna za vetrne elektrarne. To je dejstvo. Poleg tega sploh nimamo stalnih močnih vetrov kot tam, kjer je vetrnih elektrarn v izobilju.

 

Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrne elektrarne je zelo toga in pomanjkljiva, predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je tako doma kot v tujini pokazalo, da imajo te elektrarne zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in seveda tudi na zdravje ljudi. Zaradi teh ogromnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene vetrne elektrarne, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev. Na Bavarskem so sprejeli pravilo o varni razdalji od bivališč, ki se ravna po višini oziroma velikosti vetrne elektrarne. Ključno vlogo pri tem je imelo zdravje ljudi in vizualni učinek (poškodovanje vedute), saj je Bavarska gospodarsko zelo odvisna tudi od turizma in s tem od naravne lepote pokrajine (vir).

 

Nekatere evropske države so temu sledile in so to že podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje - med njimi je tudi Slovenija - pa se te pravne luknje ne zavedajo in ne delajo potrebnih korakov k ureditvi tega vprašanja. Nov energetski koncept Slovenije je v postopku pridobivanja mnenja in stališč  strokovne in širše javnosti, zato pozivam vse odgovorne, da ga osnujejo celovito in upoštevajo strokovnjake s področja zdravstva, okolja in drugih področij. Ne dovolimo, da zakonodaja temelji na politično všečnih potezah in interesih raznih lobistov, vse to pa pod krinko podnebnih sprememb. Država bi v prvi vrsti morala zagotoviti zmanjšanje energetske intenzivnosti slovenske družbe in zmanjšanje pritiska energetike na okolje. Zato problem Slovenije niti ni povečevanje deleža obnovljivih virov energije, ampak bolj učinkovitejša raba energije, ki je že na razpolago.

 

 

Diego Loredan je član Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
0
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,507
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,443
03/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,981
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,462
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,931
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,749
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,347
08/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,537
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 682
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,092