Razkrivamo

(Ne)oproščeni Šešelj je žalitev za žrtve in sramota za mednarodno pravo

Oprostilna sodba haaškega sodišča v zadevi Šešelj je v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega odločanja obrazložena izjemno pomanjkljivo, pogosto pa celo napačno uporablja uveljavljene pravne standarde. Ob takšni sodniški "ustvarjalnosti" je Vojislav Šešeljizpadel kot človekoljub s humanitarnimi nameni in nedolžnim domoljubnim ciljem zaščititi Jugoslavijo pred dokončnim razpadom...

04.04.2016 10:33
Piše: Dominika Švarc
Ključne besede:   radovan šešelj   icty   mksj   haag   vojni zločini   srbija   hrvaška   bih

Foto: arhiv Portala PLUS

Tretja, preglasovana članica sodnega senata haaškega tribunala, italijanska sodnica Lattanzi je v svojem odklonilnem mnenju sodbo v zadevi Šešelj odkrito in brez dlake na jeziku skritizirala kot pravno sramotno.

Le teden dni po zgodovinski obsodbi Radovana Karadžića, prvega političnega voditelja, obsojenega za genocid v Srebrenici ter devetih drugih obtožb hudodelstev proti človečnosti in vojnih hudodelstev, je drugi sodeči senat Mednarodnega kazenskega sodišča za območje bivše Jugoslavije (MKSJ) vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja oprostil vseh obtožb. Obe sodbi sta predvidljivo izzvali burne reakcije - sodni procesi proti političnim voditeljem vselej burijo duhove in njihovi izidi neizbežno razdelijo javno mnenje. A v idealnem svetu se pravo se s tem ne ubada – poslanstvo sodnika je razsoditi pravično in nepristransko, zgolj na podlagi merodajnih dejstev ugotovljenih v luči izvedenih dokazov in v skladu z merodajnim pravom.

 

Zato oprostilna sodba proti Šešlju ni porazna zaradi svojega izida, sprejetega z dvema glasovoma proti enemu (italijanska sodnica Flavia Lattanzi je v svojem odklonilnem mnenju ostro napadla vse ključne ugotovitve sodbe), temveč zato, ker sta večinska sodnika Jean-Claude Antonetti in Mandiaye Niang do tega izida prišla na način, ki zanika osnovna načela sodnega odločanja. Dolga komaj dobrih sto strani, sodba temelji na selektivni analizi predstavljenih dokazov, reinterpretaciji dejstev in pravnih standardov v nasprotju celo s predhodno sodno prakso MKSJ, ter bizarno pomanjkljivi obrazložitvi.

 

 

Pravo, pravičnost in Velika Srbija

 

Med številnimi (milo rečeno) nenavadnimi ugotovitvami večinskih sodnikov posebej zbode v oči ta, da Šešljevi pozivi k "očiščenju" Bošnjakov, Hrvatov in drugih nesrbskih "izmečkov" z ozemelj, ki so si jih med konfliktom lastili Srbi, niso pomenili napeljevanja k etničnemu čiščenju, temveč zgolj dopustno spodbujanje srbskih borcev v legitimnih oboroženih spopadih. Še več, v nasprotju z uveljavljenimi spoznanji mednarodnih strokovnjakov, zgodovinarjev in celo predhodne sodne prakse MKSJ, sta večinska sodnika zanikala, da so srbske sile med jugoslovanskim konfliktom izvedle "obsežen in sistematičen napad" na nesrbsko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. In nenazadnje, po njunem mnenju ideologija Velike Srbije ni bila zločinske narave, temveč zgolj politični projekt, namenjen zaščiti srbskega naroda, zato Šešelj ne more biti odgovoren za sodelovanje v skupnem hudodelskem podvigu in hudodelstvih, ki so bila izvršena pri njenem uresničevanju.

 

Komurkoli, ki pozna Šešljevo propagandno kampanjo (pred, med in po jugoslovanskem konfliktu), je jasno, da njegova ideologija Velike Srbije ni bila zgolj politične in obrambne narave. Stališče, da je bil njegov namen zaščititi Jugoslavijo je verjetno ironično žaljivo celo za Šešlja samega, ki si je že dolgo pred začetkom razpada Jugoslavije strastno prizadeval za "reorganizacijo" Jugoslavije na mnogo manjšem ozemlju (vključno z redefiniranjem meje med Srbijo in Hrvaško tako, da bi se ozemlje slednje bistveno zmanjšalo, ter z izločitvijo Bošnjakov, ki zanj nikoli niso bili legitimen državotvorni narod). Vse od začetka svoje akademske in politične kariere je Šešelj negoval in promoviral svoj glavni življenjski cilj – združiti vse Srbe, živeče v jugoslovanskih republikah, na ozemlju Velike Srbije, katere zahodna meja bi tekla po liniji Karlobag-Ogulin-Karlovac-Vitrovica. Ustanovitev Velike Srbije je bila osrednji cilj programa njegove februarja 1991 ustanovljene Srbske radikalne stranke SRS in je izrecno predvidevala etnično ločitev srbskega in nesrbskega prebivalstva na ciljnih ozemljih z namenom zagotovitve srbske dominacije na teh območjih. Strankin program je izrecno pozival k "izmenjavanju prebivalcev" med ozemljem Velike Srbije in drugimi republikami, česar razumen človek ne more tolmačiti drugače kot poziv k etničnemu čiščenju.

 

O teh dobro znanih zgodovinskih dejstvih je bilo sodišču predstavljeno veliko jasnih neposrednih dokazov, Šešelj sam pa jih je ponosno izrecno potrjeval celo med sojenjem. A obeh večinskih sodnikov to očitno ni zmotilo pri reinterpretaciji povsem očitne resnice. Pa tudi če pustimo to vprašanje ob strani - naloga sodišča ni bila presoditi, ali je bila Šešljeva ideologija etnično čiste Velike Srbije politične ali kaznive narave. Presojati bi moralo, ali je mejo med "zgolj" političnim in kaznivim delovanjem presegel z načinom, na katerega je skušal ta svoj cilj uresničiti: s sovražno propagandno kampanjo proti Nesrbom (zlasti Hrvatom in Bošnjakom) ter z rekrutiranjem, napotitvami in hujskanjem svojih "prostovoljcev" ("Šešeljevci") in drugih privržencev, ki so med oboroženimi spopadi na območjih Hrvaške, BiH in Vojvodine izvrševali hudodelstva proti človečnosti in vojna hudodelstva. Vprašanje, o katerem bi moral odločati sodeči senat, je bilo, ali je Šešelj s svojo retoriko in dejanji na kazniv način prispeval k izvršitvi teh hudodelstev.

 

 

Nedolžni vojni hujskač?!

 

Redkokateri sodni senat tega haaškega sodišča je imel pred seboj takšno količino jasnih in neposrednih dokazov o Šešljevih izjavah in dejanjih ter o njegovem namenu (o katerem, mimogrede, sodba sploh ne razpravlja, čeprav gre za temeljni element ugotavljanja kazenske odgovornosti). Šešelj sam je v svoji nečimrnosti poskrbel, da so bili njegovi nastopi in izjave tako pred kot med konfliktom dobro dokumentirani v srbskih medijih, objavljal jih je v svojih knjigah in člankih. Da po mnenju obeh večinskih sodnikov sovražna propaganda sama po sebi ni nujno kazniva, bi še lahko sprejeli, saj je pravno gledano meja med še dopustnim in protipravnim sovražnim govorom tanka in njen preskok težko dokazljiv. Vendar je bila Šešlju kaznivost njegovega govora samega po sebi očitana le v izredno majhnem delu obtožnice: glede njegovih izjav srbskim silam v Vukovarju, kjer jih je pozval, naj "niti eden ustaš ne zapusti Vukovarja živega", ter njegovega govora na zborovanju SRS v vojvodinski vasi Hrtkovci, v katerem je na vse možne načine žalil hrvaško prebivalstvo in izrecno pozival k njihovemu izgonu s srbskega ozemlja. Z obtožbo tožilstva, da so te izjave dosegle prag kaznivega dejanja preganjanja nesrbskega prebivalstva, se je strinjala italijanska sodnica Lattanzi, ki je v svojem odklonilnem mnenju sodbo odkrito in brez dlake na jeziku skritizirala kot pravno sramotno.

 

Kakorkoli že – v veliko večjem delu obtožnice je tožilstvo Šešlju očitalo, da je s svojo propagandno kampanjo neposredno napeljeval svoje borce k kaznivim dejanjem (angl. instigating), ter jim s svojim ideološkim vodenjem in seveda tudi z rekrutiranjem in napotitvami borcev na fronto, pomagal in podpiral (angl. aiding and abetting) izvrševanje kaznivih dejanj. V podporo tem obtožbam je tožilstvo predstavilo prepričljiv opus dokaznega materiala, ki je jasno pokazal, med drugim, da je Šešelj:

 

(a) sistematično pozival k nasilni izvedbi ideje Velike Srbije, vključno z izganjanjem nesrbskega prebivalstva s ciljnih območij Vojvodine, Hrvaške in BiH;

 

(b) sistematično žalil Hrvate kot ustaše, ki želijo nad Srbi izvršiti genocid, in proti katerim se je potrebno krvavo maščevati za zločine nad Srbi v drugi svetovni vojni;

 

(c) bosanske muslimane z zmerjal z žaljivimi izrazi "pan-islamisti" in "Balije" (ki jih je med sojenjem tudi sam "prevedel" v "iztrebke"), da bi jih primerjal z otomanskimi Turki, ki Srbom grozijo z zasužnjenjem in jih je potrebno nasilno ustaviti;

 

(d) med obiski svojih borcev na bojiščih neposredno indoktriniral in spodbujal k nasilju nad nesrbskim prebivalstvom.

 

Prav tako je bilo iz dokaznega materiala, kot tudi iz Šešljevih lastnih izjav med sojenjem, kristalno jasno, da se je Šešelj povsem zavedal svojega ideološkega in moralnega vpliva na Šešeljevce in druge oborožene privržence, ki so nato nad nesrbskim prebivalstvom izvrševali prav takšna nasilna dejanja, h katerim je Šešelj pozival. Zato si je težko predstavljati, da bi lahko izvedeni dokazi pri kateremkoli razumnem sodniku še pustili senco dvoma o tem, da so Šešljeve izjave in ravnanja "znatno vplivali" (angl. substantially contributed) na izvršitev hudodelstev s strani njegovih Šešeljevcev in drugih privržencev, kar je tudi tisti merodajni pravni standard, ki loči preprosto bodrenje od kaznivega napeljevanja.

 

Naj za ilustracijo omenim le nekaj od številnih primerov.

 

Njegov poziv v Vukovarju, naj noben ustaš ne zapusti mesta živ, je med drugim slišal Veselin Šljivančanin, poveljnik JLA v Vukovarju, ki je le malo zatem preprečil nadzornikom mednarodne skupnosti vstop v Vukovarsko bolnico in omogočil vstop Šešeljevim četnikom in enotam srbske teritorialne obrambe, ki so tam izvedli grozljive zločine. Slišala sta ju tudi poveljnik Šešeljevih borcev, Milan Lančužanin (z vzdevkom "Kameni") in Stanko Vujanović, vodja enote TO v Vukovarju, ki sta bila med vodilnimi odgovornimi za pokole na Ovčari le nekaj dni po Šešeljevem govoru.

 

Še bolj očiten je prej omenjeni Šešljev govor v vojvodinski vasi Hrtkovci, ki so mu poleg lokalnega prebivalstva prisostvovali tudi njegovi četniki. Ti so njegove pozive k izgonu hrvaškega prebivalstva pospremili z glasnim navdušenjem in streli v zrak, takoj po njegovem govoru pa so pričeli z večtedensko kampanjo nasilja in ustrahovanja, v kateri je več kot 600 hrvaških vaščanov (praktično celotno hrvaško lokalno prebivalstvo) zapustilo vas in pobegnilo na Hrvaško.

 

Dokazi so prav tako pokazali, da je Šešelj neposredno pred krvavimi pokoli in mučenjem muslimanov v bosanskem Zvorniku maja in junija 1992, v svojem govoru v Beogradu izrecno zagrozil, da bodo v Bosni v primeru odcepitve "tekle reke krvi", pozival k nasilju nad muslimani in k etničnemu čiščenju desne – bošnjaške - strani reke Drine. Le nekaj dni kasneje je skupina Šešeljevcev v kulturnem domu v Zvorniku brutalno pobila 88 Nesrbov, v naslednjih dneh pa je bilo v Zvorniku pobitih še 740 Nesrbov.

 

 

Sodba, ki se ne zmeni za dokaze

 

Glede teh in podobnih primerov sta večinska sodnika preprosto ignorirala dokaze tožilstva (teh je bilo skupaj več kot 1400) ter se raje osredotočila na tistih nekaj (natančno: šest) dokazov, ki jih je v svojem zagovoru predstavil Šešelj. Ob tem v vrednost njegovih dokazov nista podvomila niti spričo očitne atmosfere strahu, v kateri so svoje izjave podale z njegove strani poklicane priče, ki so jim med postopkom grozili tako Šešelj sam, kot celo njegovi pravni svetovalci (zaradi zastraševanja in podkupovanja prič pred MKSJ trenutno tudi sami obtoženi zaradi žalitve sodišča in oviranja postopka). Šešelj je bil zaradi razkritja identitete nekaterih zaščitenih prič tožilstva med postopkom trikrat obsojen na skupno skoraj pet let zaporne kazni. Da so priče zato med pričevanjem spreminjale svoje pred sojenjem podane pisne izjave, kar je dejstvo, ki ga je dolžno skrbno pretehtati vsako kazensko sodišče, po njunem mnenju očitno pač ni bilo relevantno pri oblikovanju najverjetneje že vnaprej odločenega izida.

 

Razsodba v zadevi Šešelj

 

Še več, tudi dolžnost sodečega senata, da svoje zaključke obrazloži, je zanju očitno zgolj črka na papirju – sodba je v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega odločanja obrazložena izjemno pomanjkljivo, v delih, kjer sploh je obrazložena. V tistih redkih obrazložitvah sta pogosto napačno uporabljala uveljavljene pravne standarde, ali celo uporabila neke nove pravne standarde, ki jih več kot dvajsetletna sodna praksa MKSJ sploh ne pozna. Ob takšni in podobni sodniški ustvarjalnosti je Šešelj pravzaprav izpadel kot človekoljub s humanitarnimi nameni in nedolžnim domoljubnim ciljem zaščititi Jugoslavijo pred dokončnim razpadom. Kot je v svojem odklonilnem mnenju zapisala italijanska sodnica Lattanzi, se človek med branjem sodbe ne more znebiti občutka, da je padel nazaj v antične čase, ko so Rimljani svoje krvave pohode in pokole političnih nasprotnikov v državljanski vojni upravičevali z rekom "silent enim leges inter arma" - med vojnami pravo molči.

 

Onkraj teorij o splošni spolitiziranosti MKSJ (s katerimi se sama strinjam v zgolj zelo majhnem delu), je jasno, da je sodba proti Šešlju vse prej kot rezultat skrbne pravne analize. Žaljiva za številne žrtve grozljivih zločinov Šešljevih privržencev ogroža že tako načeto zaupanje v mednarodno kazensko sodstvo in s prilivanjem olja na ogenj Šešljeve ultranacionalistične politike (le nekaj tednov pred srbskimi parlamentarnimi volitvami) dodatno zavira proces sprave v regiji, ki se ponovno lomi pod naraščajočimi etničnimi napetostmi. Njene škodljive učinke bo težko popraviti tudi, če bo sodba (vsaj delno) razveljavljena v pritožbenem postopku, do konca katerega bo potrebno počakati vsaj še kakšno leto.

 

 

Dr. Dominika Švarc je strokovnjakinja za mednarodno pravo in nekdanja pravna sodelavka na haaškem tožilstvu, kjer je bila zaposlena do januarja 2016. Stališča, izražena v tem prispevku, so njena osebna strokovna stališča in ne odražajo nujno stališč tožilstva ali sodišča.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541