Razkrivamo

(Ne)oproščeni Šešelj je žalitev za žrtve in sramota za mednarodno pravo

Oprostilna sodba haaškega sodišča v zadevi Šešelj je v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega odločanja obrazložena izjemno pomanjkljivo, pogosto pa celo napačno uporablja uveljavljene pravne standarde. Ob takšni sodniški "ustvarjalnosti" je Vojislav Šešeljizpadel kot človekoljub s humanitarnimi nameni in nedolžnim domoljubnim ciljem zaščititi Jugoslavijo pred dokončnim razpadom...

04.04.2016 10:33
Piše: Dominika Švarc
Ključne besede:   radovan šešelj   icty   mksj   haag   vojni zločini   srbija   hrvaška   bih

Foto: arhiv Portala PLUS

Tretja, preglasovana članica sodnega senata haaškega tribunala, italijanska sodnica Lattanzi je v svojem odklonilnem mnenju sodbo v zadevi Šešelj odkrito in brez dlake na jeziku skritizirala kot pravno sramotno.

Le teden dni po zgodovinski obsodbi Radovana Karadžića, prvega političnega voditelja, obsojenega za genocid v Srebrenici ter devetih drugih obtožb hudodelstev proti človečnosti in vojnih hudodelstev, je drugi sodeči senat Mednarodnega kazenskega sodišča za območje bivše Jugoslavije (MKSJ) vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja oprostil vseh obtožb. Obe sodbi sta predvidljivo izzvali burne reakcije - sodni procesi proti političnim voditeljem vselej burijo duhove in njihovi izidi neizbežno razdelijo javno mnenje. A v idealnem svetu se pravo se s tem ne ubada – poslanstvo sodnika je razsoditi pravično in nepristransko, zgolj na podlagi merodajnih dejstev ugotovljenih v luči izvedenih dokazov in v skladu z merodajnim pravom.

 

Zato oprostilna sodba proti Šešlju ni porazna zaradi svojega izida, sprejetega z dvema glasovoma proti enemu (italijanska sodnica Flavia Lattanzi je v svojem odklonilnem mnenju ostro napadla vse ključne ugotovitve sodbe), temveč zato, ker sta večinska sodnika Jean-Claude Antonetti in Mandiaye Niang do tega izida prišla na način, ki zanika osnovna načela sodnega odločanja. Dolga komaj dobrih sto strani, sodba temelji na selektivni analizi predstavljenih dokazov, reinterpretaciji dejstev in pravnih standardov v nasprotju celo s predhodno sodno prakso MKSJ, ter bizarno pomanjkljivi obrazložitvi.

 

 

Pravo, pravičnost in Velika Srbija

 

Med številnimi (milo rečeno) nenavadnimi ugotovitvami večinskih sodnikov posebej zbode v oči ta, da Šešljevi pozivi k "očiščenju" Bošnjakov, Hrvatov in drugih nesrbskih "izmečkov" z ozemelj, ki so si jih med konfliktom lastili Srbi, niso pomenili napeljevanja k etničnemu čiščenju, temveč zgolj dopustno spodbujanje srbskih borcev v legitimnih oboroženih spopadih. Še več, v nasprotju z uveljavljenimi spoznanji mednarodnih strokovnjakov, zgodovinarjev in celo predhodne sodne prakse MKSJ, sta večinska sodnika zanikala, da so srbske sile med jugoslovanskim konfliktom izvedle "obsežen in sistematičen napad" na nesrbsko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. In nenazadnje, po njunem mnenju ideologija Velike Srbije ni bila zločinske narave, temveč zgolj politični projekt, namenjen zaščiti srbskega naroda, zato Šešelj ne more biti odgovoren za sodelovanje v skupnem hudodelskem podvigu in hudodelstvih, ki so bila izvršena pri njenem uresničevanju.

 

Komurkoli, ki pozna Šešljevo propagandno kampanjo (pred, med in po jugoslovanskem konfliktu), je jasno, da njegova ideologija Velike Srbije ni bila zgolj politične in obrambne narave. Stališče, da je bil njegov namen zaščititi Jugoslavijo je verjetno ironično žaljivo celo za Šešlja samega, ki si je že dolgo pred začetkom razpada Jugoslavije strastno prizadeval za "reorganizacijo" Jugoslavije na mnogo manjšem ozemlju (vključno z redefiniranjem meje med Srbijo in Hrvaško tako, da bi se ozemlje slednje bistveno zmanjšalo, ter z izločitvijo Bošnjakov, ki zanj nikoli niso bili legitimen državotvorni narod). Vse od začetka svoje akademske in politične kariere je Šešelj negoval in promoviral svoj glavni življenjski cilj – združiti vse Srbe, živeče v jugoslovanskih republikah, na ozemlju Velike Srbije, katere zahodna meja bi tekla po liniji Karlobag-Ogulin-Karlovac-Vitrovica. Ustanovitev Velike Srbije je bila osrednji cilj programa njegove februarja 1991 ustanovljene Srbske radikalne stranke SRS in je izrecno predvidevala etnično ločitev srbskega in nesrbskega prebivalstva na ciljnih ozemljih z namenom zagotovitve srbske dominacije na teh območjih. Strankin program je izrecno pozival k "izmenjavanju prebivalcev" med ozemljem Velike Srbije in drugimi republikami, česar razumen človek ne more tolmačiti drugače kot poziv k etničnemu čiščenju.

 

O teh dobro znanih zgodovinskih dejstvih je bilo sodišču predstavljeno veliko jasnih neposrednih dokazov, Šešelj sam pa jih je ponosno izrecno potrjeval celo med sojenjem. A obeh večinskih sodnikov to očitno ni zmotilo pri reinterpretaciji povsem očitne resnice. Pa tudi če pustimo to vprašanje ob strani - naloga sodišča ni bila presoditi, ali je bila Šešljeva ideologija etnično čiste Velike Srbije politične ali kaznive narave. Presojati bi moralo, ali je mejo med "zgolj" političnim in kaznivim delovanjem presegel z načinom, na katerega je skušal ta svoj cilj uresničiti: s sovražno propagandno kampanjo proti Nesrbom (zlasti Hrvatom in Bošnjakom) ter z rekrutiranjem, napotitvami in hujskanjem svojih "prostovoljcev" ("Šešeljevci") in drugih privržencev, ki so med oboroženimi spopadi na območjih Hrvaške, BiH in Vojvodine izvrševali hudodelstva proti človečnosti in vojna hudodelstva. Vprašanje, o katerem bi moral odločati sodeči senat, je bilo, ali je Šešelj s svojo retoriko in dejanji na kazniv način prispeval k izvršitvi teh hudodelstev.

 

 

Nedolžni vojni hujskač?!

 

Redkokateri sodni senat tega haaškega sodišča je imel pred seboj takšno količino jasnih in neposrednih dokazov o Šešljevih izjavah in dejanjih ter o njegovem namenu (o katerem, mimogrede, sodba sploh ne razpravlja, čeprav gre za temeljni element ugotavljanja kazenske odgovornosti). Šešelj sam je v svoji nečimrnosti poskrbel, da so bili njegovi nastopi in izjave tako pred kot med konfliktom dobro dokumentirani v srbskih medijih, objavljal jih je v svojih knjigah in člankih. Da po mnenju obeh večinskih sodnikov sovražna propaganda sama po sebi ni nujno kazniva, bi še lahko sprejeli, saj je pravno gledano meja med še dopustnim in protipravnim sovražnim govorom tanka in njen preskok težko dokazljiv. Vendar je bila Šešlju kaznivost njegovega govora samega po sebi očitana le v izredno majhnem delu obtožnice: glede njegovih izjav srbskim silam v Vukovarju, kjer jih je pozval, naj "niti eden ustaš ne zapusti Vukovarja živega", ter njegovega govora na zborovanju SRS v vojvodinski vasi Hrtkovci, v katerem je na vse možne načine žalil hrvaško prebivalstvo in izrecno pozival k njihovemu izgonu s srbskega ozemlja. Z obtožbo tožilstva, da so te izjave dosegle prag kaznivega dejanja preganjanja nesrbskega prebivalstva, se je strinjala italijanska sodnica Lattanzi, ki je v svojem odklonilnem mnenju sodbo odkrito in brez dlake na jeziku skritizirala kot pravno sramotno.

 

Kakorkoli že – v veliko večjem delu obtožnice je tožilstvo Šešlju očitalo, da je s svojo propagandno kampanjo neposredno napeljeval svoje borce k kaznivim dejanjem (angl. instigating), ter jim s svojim ideološkim vodenjem in seveda tudi z rekrutiranjem in napotitvami borcev na fronto, pomagal in podpiral (angl. aiding and abetting) izvrševanje kaznivih dejanj. V podporo tem obtožbam je tožilstvo predstavilo prepričljiv opus dokaznega materiala, ki je jasno pokazal, med drugim, da je Šešelj:

 

(a) sistematično pozival k nasilni izvedbi ideje Velike Srbije, vključno z izganjanjem nesrbskega prebivalstva s ciljnih območij Vojvodine, Hrvaške in BiH;

 

(b) sistematično žalil Hrvate kot ustaše, ki želijo nad Srbi izvršiti genocid, in proti katerim se je potrebno krvavo maščevati za zločine nad Srbi v drugi svetovni vojni;

 

(c) bosanske muslimane z zmerjal z žaljivimi izrazi "pan-islamisti" in "Balije" (ki jih je med sojenjem tudi sam "prevedel" v "iztrebke"), da bi jih primerjal z otomanskimi Turki, ki Srbom grozijo z zasužnjenjem in jih je potrebno nasilno ustaviti;

 

(d) med obiski svojih borcev na bojiščih neposredno indoktriniral in spodbujal k nasilju nad nesrbskim prebivalstvom.

 

Prav tako je bilo iz dokaznega materiala, kot tudi iz Šešljevih lastnih izjav med sojenjem, kristalno jasno, da se je Šešelj povsem zavedal svojega ideološkega in moralnega vpliva na Šešeljevce in druge oborožene privržence, ki so nato nad nesrbskim prebivalstvom izvrševali prav takšna nasilna dejanja, h katerim je Šešelj pozival. Zato si je težko predstavljati, da bi lahko izvedeni dokazi pri kateremkoli razumnem sodniku še pustili senco dvoma o tem, da so Šešljeve izjave in ravnanja "znatno vplivali" (angl. substantially contributed) na izvršitev hudodelstev s strani njegovih Šešeljevcev in drugih privržencev, kar je tudi tisti merodajni pravni standard, ki loči preprosto bodrenje od kaznivega napeljevanja.

 

Naj za ilustracijo omenim le nekaj od številnih primerov.

 

Njegov poziv v Vukovarju, naj noben ustaš ne zapusti mesta živ, je med drugim slišal Veselin Šljivančanin, poveljnik JLA v Vukovarju, ki je le malo zatem preprečil nadzornikom mednarodne skupnosti vstop v Vukovarsko bolnico in omogočil vstop Šešeljevim četnikom in enotam srbske teritorialne obrambe, ki so tam izvedli grozljive zločine. Slišala sta ju tudi poveljnik Šešeljevih borcev, Milan Lančužanin (z vzdevkom "Kameni") in Stanko Vujanović, vodja enote TO v Vukovarju, ki sta bila med vodilnimi odgovornimi za pokole na Ovčari le nekaj dni po Šešeljevem govoru.

 

Še bolj očiten je prej omenjeni Šešljev govor v vojvodinski vasi Hrtkovci, ki so mu poleg lokalnega prebivalstva prisostvovali tudi njegovi četniki. Ti so njegove pozive k izgonu hrvaškega prebivalstva pospremili z glasnim navdušenjem in streli v zrak, takoj po njegovem govoru pa so pričeli z večtedensko kampanjo nasilja in ustrahovanja, v kateri je več kot 600 hrvaških vaščanov (praktično celotno hrvaško lokalno prebivalstvo) zapustilo vas in pobegnilo na Hrvaško.

 

Dokazi so prav tako pokazali, da je Šešelj neposredno pred krvavimi pokoli in mučenjem muslimanov v bosanskem Zvorniku maja in junija 1992, v svojem govoru v Beogradu izrecno zagrozil, da bodo v Bosni v primeru odcepitve "tekle reke krvi", pozival k nasilju nad muslimani in k etničnemu čiščenju desne – bošnjaške - strani reke Drine. Le nekaj dni kasneje je skupina Šešeljevcev v kulturnem domu v Zvorniku brutalno pobila 88 Nesrbov, v naslednjih dneh pa je bilo v Zvorniku pobitih še 740 Nesrbov.

 

 

Sodba, ki se ne zmeni za dokaze

 

Glede teh in podobnih primerov sta večinska sodnika preprosto ignorirala dokaze tožilstva (teh je bilo skupaj več kot 1400) ter se raje osredotočila na tistih nekaj (natančno: šest) dokazov, ki jih je v svojem zagovoru predstavil Šešelj. Ob tem v vrednost njegovih dokazov nista podvomila niti spričo očitne atmosfere strahu, v kateri so svoje izjave podale z njegove strani poklicane priče, ki so jim med postopkom grozili tako Šešelj sam, kot celo njegovi pravni svetovalci (zaradi zastraševanja in podkupovanja prič pred MKSJ trenutno tudi sami obtoženi zaradi žalitve sodišča in oviranja postopka). Šešelj je bil zaradi razkritja identitete nekaterih zaščitenih prič tožilstva med postopkom trikrat obsojen na skupno skoraj pet let zaporne kazni. Da so priče zato med pričevanjem spreminjale svoje pred sojenjem podane pisne izjave, kar je dejstvo, ki ga je dolžno skrbno pretehtati vsako kazensko sodišče, po njunem mnenju očitno pač ni bilo relevantno pri oblikovanju najverjetneje že vnaprej odločenega izida.

 

Razsodba v zadevi Šešelj

 

Še več, tudi dolžnost sodečega senata, da svoje zaključke obrazloži, je zanju očitno zgolj črka na papirju – sodba je v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega odločanja obrazložena izjemno pomanjkljivo, v delih, kjer sploh je obrazložena. V tistih redkih obrazložitvah sta pogosto napačno uporabljala uveljavljene pravne standarde, ali celo uporabila neke nove pravne standarde, ki jih več kot dvajsetletna sodna praksa MKSJ sploh ne pozna. Ob takšni in podobni sodniški ustvarjalnosti je Šešelj pravzaprav izpadel kot človekoljub s humanitarnimi nameni in nedolžnim domoljubnim ciljem zaščititi Jugoslavijo pred dokončnim razpadom. Kot je v svojem odklonilnem mnenju zapisala italijanska sodnica Lattanzi, se človek med branjem sodbe ne more znebiti občutka, da je padel nazaj v antične čase, ko so Rimljani svoje krvave pohode in pokole političnih nasprotnikov v državljanski vojni upravičevali z rekom "silent enim leges inter arma" - med vojnami pravo molči.

 

Onkraj teorij o splošni spolitiziranosti MKSJ (s katerimi se sama strinjam v zgolj zelo majhnem delu), je jasno, da je sodba proti Šešlju vse prej kot rezultat skrbne pravne analize. Žaljiva za številne žrtve grozljivih zločinov Šešljevih privržencev ogroža že tako načeto zaupanje v mednarodno kazensko sodstvo in s prilivanjem olja na ogenj Šešljeve ultranacionalistične politike (le nekaj tednov pred srbskimi parlamentarnimi volitvami) dodatno zavira proces sprave v regiji, ki se ponovno lomi pod naraščajočimi etničnimi napetostmi. Njene škodljive učinke bo težko popraviti tudi, če bo sodba (vsaj delno) razveljavljena v pritožbenem postopku, do konca katerega bo potrebno počakati vsaj še kakšno leto.

 

 

Dr. Dominika Švarc je strokovnjakinja za mednarodno pravo in nekdanja pravna sodelavka na haaškem tožilstvu, kjer je bila zaposlena do januarja 2016. Stališča, izražena v tem prispevku, so njena osebna strokovna stališča in ne odražajo nujno stališč tožilstva ali sodišča.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
8
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,183
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,637
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,455
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,384
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,589
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,335
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 706
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 591
09/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,984
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,369