Razkrivamo

(Ne)oproščeni Šešelj je žalitev za žrtve in sramota za mednarodno pravo

Oprostilna sodba haaškega sodišča v zadevi Šešelj je v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega odločanja obrazložena izjemno pomanjkljivo, pogosto pa celo napačno uporablja uveljavljene pravne standarde. Ob takšni sodniški "ustvarjalnosti" je Vojislav Šešeljizpadel kot človekoljub s humanitarnimi nameni in nedolžnim domoljubnim ciljem zaščititi Jugoslavijo pred dokončnim razpadom...

04.04.2016 10:33
Piše: Dominika Švarc
Ključne besede:   radovan šešelj   icty   mksj   haag   vojni zločini   srbija   hrvaška   bih

Foto: arhiv Portala PLUS

Tretja, preglasovana članica sodnega senata haaškega tribunala, italijanska sodnica Lattanzi je v svojem odklonilnem mnenju sodbo v zadevi Šešelj odkrito in brez dlake na jeziku skritizirala kot pravno sramotno.

Le teden dni po zgodovinski obsodbi Radovana Karadžića, prvega političnega voditelja, obsojenega za genocid v Srebrenici ter devetih drugih obtožb hudodelstev proti človečnosti in vojnih hudodelstev, je drugi sodeči senat Mednarodnega kazenskega sodišča za območje bivše Jugoslavije (MKSJ) vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja oprostil vseh obtožb. Obe sodbi sta predvidljivo izzvali burne reakcije - sodni procesi proti političnim voditeljem vselej burijo duhove in njihovi izidi neizbežno razdelijo javno mnenje. A v idealnem svetu se pravo se s tem ne ubada – poslanstvo sodnika je razsoditi pravično in nepristransko, zgolj na podlagi merodajnih dejstev ugotovljenih v luči izvedenih dokazov in v skladu z merodajnim pravom.

 

Zato oprostilna sodba proti Šešlju ni porazna zaradi svojega izida, sprejetega z dvema glasovoma proti enemu (italijanska sodnica Flavia Lattanzi je v svojem odklonilnem mnenju ostro napadla vse ključne ugotovitve sodbe), temveč zato, ker sta večinska sodnika Jean-Claude Antonetti in Mandiaye Niang do tega izida prišla na način, ki zanika osnovna načela sodnega odločanja. Dolga komaj dobrih sto strani, sodba temelji na selektivni analizi predstavljenih dokazov, reinterpretaciji dejstev in pravnih standardov v nasprotju celo s predhodno sodno prakso MKSJ, ter bizarno pomanjkljivi obrazložitvi.

 

 

Pravo, pravičnost in Velika Srbija

 

Med številnimi (milo rečeno) nenavadnimi ugotovitvami večinskih sodnikov posebej zbode v oči ta, da Šešljevi pozivi k "očiščenju" Bošnjakov, Hrvatov in drugih nesrbskih "izmečkov" z ozemelj, ki so si jih med konfliktom lastili Srbi, niso pomenili napeljevanja k etničnemu čiščenju, temveč zgolj dopustno spodbujanje srbskih borcev v legitimnih oboroženih spopadih. Še več, v nasprotju z uveljavljenimi spoznanji mednarodnih strokovnjakov, zgodovinarjev in celo predhodne sodne prakse MKSJ, sta večinska sodnika zanikala, da so srbske sile med jugoslovanskim konfliktom izvedle "obsežen in sistematičen napad" na nesrbsko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. In nenazadnje, po njunem mnenju ideologija Velike Srbije ni bila zločinske narave, temveč zgolj politični projekt, namenjen zaščiti srbskega naroda, zato Šešelj ne more biti odgovoren za sodelovanje v skupnem hudodelskem podvigu in hudodelstvih, ki so bila izvršena pri njenem uresničevanju.

 

Komurkoli, ki pozna Šešljevo propagandno kampanjo (pred, med in po jugoslovanskem konfliktu), je jasno, da njegova ideologija Velike Srbije ni bila zgolj politične in obrambne narave. Stališče, da je bil njegov namen zaščititi Jugoslavijo je verjetno ironično žaljivo celo za Šešlja samega, ki si je že dolgo pred začetkom razpada Jugoslavije strastno prizadeval za "reorganizacijo" Jugoslavije na mnogo manjšem ozemlju (vključno z redefiniranjem meje med Srbijo in Hrvaško tako, da bi se ozemlje slednje bistveno zmanjšalo, ter z izločitvijo Bošnjakov, ki zanj nikoli niso bili legitimen državotvorni narod). Vse od začetka svoje akademske in politične kariere je Šešelj negoval in promoviral svoj glavni življenjski cilj – združiti vse Srbe, živeče v jugoslovanskih republikah, na ozemlju Velike Srbije, katere zahodna meja bi tekla po liniji Karlobag-Ogulin-Karlovac-Vitrovica. Ustanovitev Velike Srbije je bila osrednji cilj programa njegove februarja 1991 ustanovljene Srbske radikalne stranke SRS in je izrecno predvidevala etnično ločitev srbskega in nesrbskega prebivalstva na ciljnih ozemljih z namenom zagotovitve srbske dominacije na teh območjih. Strankin program je izrecno pozival k "izmenjavanju prebivalcev" med ozemljem Velike Srbije in drugimi republikami, česar razumen človek ne more tolmačiti drugače kot poziv k etničnemu čiščenju.

 

O teh dobro znanih zgodovinskih dejstvih je bilo sodišču predstavljeno veliko jasnih neposrednih dokazov, Šešelj sam pa jih je ponosno izrecno potrjeval celo med sojenjem. A obeh večinskih sodnikov to očitno ni zmotilo pri reinterpretaciji povsem očitne resnice. Pa tudi če pustimo to vprašanje ob strani - naloga sodišča ni bila presoditi, ali je bila Šešljeva ideologija etnično čiste Velike Srbije politične ali kaznive narave. Presojati bi moralo, ali je mejo med "zgolj" političnim in kaznivim delovanjem presegel z načinom, na katerega je skušal ta svoj cilj uresničiti: s sovražno propagandno kampanjo proti Nesrbom (zlasti Hrvatom in Bošnjakom) ter z rekrutiranjem, napotitvami in hujskanjem svojih "prostovoljcev" ("Šešeljevci") in drugih privržencev, ki so med oboroženimi spopadi na območjih Hrvaške, BiH in Vojvodine izvrševali hudodelstva proti človečnosti in vojna hudodelstva. Vprašanje, o katerem bi moral odločati sodeči senat, je bilo, ali je Šešelj s svojo retoriko in dejanji na kazniv način prispeval k izvršitvi teh hudodelstev.

 

 

Nedolžni vojni hujskač?!

 

Redkokateri sodni senat tega haaškega sodišča je imel pred seboj takšno količino jasnih in neposrednih dokazov o Šešljevih izjavah in dejanjih ter o njegovem namenu (o katerem, mimogrede, sodba sploh ne razpravlja, čeprav gre za temeljni element ugotavljanja kazenske odgovornosti). Šešelj sam je v svoji nečimrnosti poskrbel, da so bili njegovi nastopi in izjave tako pred kot med konfliktom dobro dokumentirani v srbskih medijih, objavljal jih je v svojih knjigah in člankih. Da po mnenju obeh večinskih sodnikov sovražna propaganda sama po sebi ni nujno kazniva, bi še lahko sprejeli, saj je pravno gledano meja med še dopustnim in protipravnim sovražnim govorom tanka in njen preskok težko dokazljiv. Vendar je bila Šešlju kaznivost njegovega govora samega po sebi očitana le v izredno majhnem delu obtožnice: glede njegovih izjav srbskim silam v Vukovarju, kjer jih je pozval, naj "niti eden ustaš ne zapusti Vukovarja živega", ter njegovega govora na zborovanju SRS v vojvodinski vasi Hrtkovci, v katerem je na vse možne načine žalil hrvaško prebivalstvo in izrecno pozival k njihovemu izgonu s srbskega ozemlja. Z obtožbo tožilstva, da so te izjave dosegle prag kaznivega dejanja preganjanja nesrbskega prebivalstva, se je strinjala italijanska sodnica Lattanzi, ki je v svojem odklonilnem mnenju sodbo odkrito in brez dlake na jeziku skritizirala kot pravno sramotno.

 

Kakorkoli že – v veliko večjem delu obtožnice je tožilstvo Šešlju očitalo, da je s svojo propagandno kampanjo neposredno napeljeval svoje borce k kaznivim dejanjem (angl. instigating), ter jim s svojim ideološkim vodenjem in seveda tudi z rekrutiranjem in napotitvami borcev na fronto, pomagal in podpiral (angl. aiding and abetting) izvrševanje kaznivih dejanj. V podporo tem obtožbam je tožilstvo predstavilo prepričljiv opus dokaznega materiala, ki je jasno pokazal, med drugim, da je Šešelj:

 

(a) sistematično pozival k nasilni izvedbi ideje Velike Srbije, vključno z izganjanjem nesrbskega prebivalstva s ciljnih območij Vojvodine, Hrvaške in BiH;

 

(b) sistematično žalil Hrvate kot ustaše, ki želijo nad Srbi izvršiti genocid, in proti katerim se je potrebno krvavo maščevati za zločine nad Srbi v drugi svetovni vojni;

 

(c) bosanske muslimane z zmerjal z žaljivimi izrazi "pan-islamisti" in "Balije" (ki jih je med sojenjem tudi sam "prevedel" v "iztrebke"), da bi jih primerjal z otomanskimi Turki, ki Srbom grozijo z zasužnjenjem in jih je potrebno nasilno ustaviti;

 

(d) med obiski svojih borcev na bojiščih neposredno indoktriniral in spodbujal k nasilju nad nesrbskim prebivalstvom.

 

Prav tako je bilo iz dokaznega materiala, kot tudi iz Šešljevih lastnih izjav med sojenjem, kristalno jasno, da se je Šešelj povsem zavedal svojega ideološkega in moralnega vpliva na Šešeljevce in druge oborožene privržence, ki so nato nad nesrbskim prebivalstvom izvrševali prav takšna nasilna dejanja, h katerim je Šešelj pozival. Zato si je težko predstavljati, da bi lahko izvedeni dokazi pri kateremkoli razumnem sodniku še pustili senco dvoma o tem, da so Šešljeve izjave in ravnanja "znatno vplivali" (angl. substantially contributed) na izvršitev hudodelstev s strani njegovih Šešeljevcev in drugih privržencev, kar je tudi tisti merodajni pravni standard, ki loči preprosto bodrenje od kaznivega napeljevanja.

 

Naj za ilustracijo omenim le nekaj od številnih primerov.

 

Njegov poziv v Vukovarju, naj noben ustaš ne zapusti mesta živ, je med drugim slišal Veselin Šljivančanin, poveljnik JLA v Vukovarju, ki je le malo zatem preprečil nadzornikom mednarodne skupnosti vstop v Vukovarsko bolnico in omogočil vstop Šešeljevim četnikom in enotam srbske teritorialne obrambe, ki so tam izvedli grozljive zločine. Slišala sta ju tudi poveljnik Šešeljevih borcev, Milan Lančužanin (z vzdevkom "Kameni") in Stanko Vujanović, vodja enote TO v Vukovarju, ki sta bila med vodilnimi odgovornimi za pokole na Ovčari le nekaj dni po Šešeljevem govoru.

 

Še bolj očiten je prej omenjeni Šešljev govor v vojvodinski vasi Hrtkovci, ki so mu poleg lokalnega prebivalstva prisostvovali tudi njegovi četniki. Ti so njegove pozive k izgonu hrvaškega prebivalstva pospremili z glasnim navdušenjem in streli v zrak, takoj po njegovem govoru pa so pričeli z večtedensko kampanjo nasilja in ustrahovanja, v kateri je več kot 600 hrvaških vaščanov (praktično celotno hrvaško lokalno prebivalstvo) zapustilo vas in pobegnilo na Hrvaško.

 

Dokazi so prav tako pokazali, da je Šešelj neposredno pred krvavimi pokoli in mučenjem muslimanov v bosanskem Zvorniku maja in junija 1992, v svojem govoru v Beogradu izrecno zagrozil, da bodo v Bosni v primeru odcepitve "tekle reke krvi", pozival k nasilju nad muslimani in k etničnemu čiščenju desne – bošnjaške - strani reke Drine. Le nekaj dni kasneje je skupina Šešeljevcev v kulturnem domu v Zvorniku brutalno pobila 88 Nesrbov, v naslednjih dneh pa je bilo v Zvorniku pobitih še 740 Nesrbov.

 

 

Sodba, ki se ne zmeni za dokaze

 

Glede teh in podobnih primerov sta večinska sodnika preprosto ignorirala dokaze tožilstva (teh je bilo skupaj več kot 1400) ter se raje osredotočila na tistih nekaj (natančno: šest) dokazov, ki jih je v svojem zagovoru predstavil Šešelj. Ob tem v vrednost njegovih dokazov nista podvomila niti spričo očitne atmosfere strahu, v kateri so svoje izjave podale z njegove strani poklicane priče, ki so jim med postopkom grozili tako Šešelj sam, kot celo njegovi pravni svetovalci (zaradi zastraševanja in podkupovanja prič pred MKSJ trenutno tudi sami obtoženi zaradi žalitve sodišča in oviranja postopka). Šešelj je bil zaradi razkritja identitete nekaterih zaščitenih prič tožilstva med postopkom trikrat obsojen na skupno skoraj pet let zaporne kazni. Da so priče zato med pričevanjem spreminjale svoje pred sojenjem podane pisne izjave, kar je dejstvo, ki ga je dolžno skrbno pretehtati vsako kazensko sodišče, po njunem mnenju očitno pač ni bilo relevantno pri oblikovanju najverjetneje že vnaprej odločenega izida.

 

Razsodba v zadevi Šešelj

 

Še več, tudi dolžnost sodečega senata, da svoje zaključke obrazloži, je zanju očitno zgolj črka na papirju – sodba je v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega odločanja obrazložena izjemno pomanjkljivo, v delih, kjer sploh je obrazložena. V tistih redkih obrazložitvah sta pogosto napačno uporabljala uveljavljene pravne standarde, ali celo uporabila neke nove pravne standarde, ki jih več kot dvajsetletna sodna praksa MKSJ sploh ne pozna. Ob takšni in podobni sodniški ustvarjalnosti je Šešelj pravzaprav izpadel kot človekoljub s humanitarnimi nameni in nedolžnim domoljubnim ciljem zaščititi Jugoslavijo pred dokončnim razpadom. Kot je v svojem odklonilnem mnenju zapisala italijanska sodnica Lattanzi, se človek med branjem sodbe ne more znebiti občutka, da je padel nazaj v antične čase, ko so Rimljani svoje krvave pohode in pokole političnih nasprotnikov v državljanski vojni upravičevali z rekom "silent enim leges inter arma" - med vojnami pravo molči.

 

Onkraj teorij o splošni spolitiziranosti MKSJ (s katerimi se sama strinjam v zgolj zelo majhnem delu), je jasno, da je sodba proti Šešlju vse prej kot rezultat skrbne pravne analize. Žaljiva za številne žrtve grozljivih zločinov Šešljevih privržencev ogroža že tako načeto zaupanje v mednarodno kazensko sodstvo in s prilivanjem olja na ogenj Šešljeve ultranacionalistične politike (le nekaj tednov pred srbskimi parlamentarnimi volitvami) dodatno zavira proces sprave v regiji, ki se ponovno lomi pod naraščajočimi etničnimi napetostmi. Njene škodljive učinke bo težko popraviti tudi, če bo sodba (vsaj delno) razveljavljena v pritožbenem postopku, do konca katerega bo potrebno počakati vsaj še kakšno leto.

 

 

Dr. Dominika Švarc je strokovnjakinja za mednarodno pravo in nekdanja pravna sodelavka na haaškem tožilstvu, kjer je bila zaposlena do januarja 2016. Stališča, izražena v tem prispevku, so njena osebna strokovna stališča in ne odražajo nujno stališč tožilstva ali sodišča.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
3
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.720
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.420
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.218
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.633
05/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.010
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.145
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.011
08/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.040
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.860
10/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 354