Razkrivamo

(Ne)oproščeni Šešelj je žalitev za žrtve in sramota za mednarodno pravo

Oprostilna sodba haaškega sodišča v zadevi Šešelj je v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega odločanja obrazložena izjemno pomanjkljivo, pogosto pa celo napačno uporablja uveljavljene pravne standarde. Ob takšni sodniški "ustvarjalnosti" je Vojislav Šešeljizpadel kot človekoljub s humanitarnimi nameni in nedolžnim domoljubnim ciljem zaščititi Jugoslavijo pred dokončnim razpadom...

04.04.2016 10:33
Piše: Dominika Švarc
Ključne besede:   radovan šešelj   icty   mksj   haag   vojni zločini   srbija   hrvaška   bih

Foto: arhiv Portala PLUS

Tretja, preglasovana članica sodnega senata haaškega tribunala, italijanska sodnica Lattanzi je v svojem odklonilnem mnenju sodbo v zadevi Šešelj odkrito in brez dlake na jeziku skritizirala kot pravno sramotno.

Le teden dni po zgodovinski obsodbi Radovana Karadžića, prvega političnega voditelja, obsojenega za genocid v Srebrenici ter devetih drugih obtožb hudodelstev proti človečnosti in vojnih hudodelstev, je drugi sodeči senat Mednarodnega kazenskega sodišča za območje bivše Jugoslavije (MKSJ) vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja oprostil vseh obtožb. Obe sodbi sta predvidljivo izzvali burne reakcije - sodni procesi proti političnim voditeljem vselej burijo duhove in njihovi izidi neizbežno razdelijo javno mnenje. A v idealnem svetu se pravo se s tem ne ubada – poslanstvo sodnika je razsoditi pravično in nepristransko, zgolj na podlagi merodajnih dejstev ugotovljenih v luči izvedenih dokazov in v skladu z merodajnim pravom.

 

Zato oprostilna sodba proti Šešlju ni porazna zaradi svojega izida, sprejetega z dvema glasovoma proti enemu (italijanska sodnica Flavia Lattanzi je v svojem odklonilnem mnenju ostro napadla vse ključne ugotovitve sodbe), temveč zato, ker sta večinska sodnika Jean-Claude Antonetti in Mandiaye Niang do tega izida prišla na način, ki zanika osnovna načela sodnega odločanja. Dolga komaj dobrih sto strani, sodba temelji na selektivni analizi predstavljenih dokazov, reinterpretaciji dejstev in pravnih standardov v nasprotju celo s predhodno sodno prakso MKSJ, ter bizarno pomanjkljivi obrazložitvi.

 

 

Pravo, pravičnost in Velika Srbija

 

Med številnimi (milo rečeno) nenavadnimi ugotovitvami večinskih sodnikov posebej zbode v oči ta, da Šešljevi pozivi k "očiščenju" Bošnjakov, Hrvatov in drugih nesrbskih "izmečkov" z ozemelj, ki so si jih med konfliktom lastili Srbi, niso pomenili napeljevanja k etničnemu čiščenju, temveč zgolj dopustno spodbujanje srbskih borcev v legitimnih oboroženih spopadih. Še več, v nasprotju z uveljavljenimi spoznanji mednarodnih strokovnjakov, zgodovinarjev in celo predhodne sodne prakse MKSJ, sta večinska sodnika zanikala, da so srbske sile med jugoslovanskim konfliktom izvedle "obsežen in sistematičen napad" na nesrbsko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. In nenazadnje, po njunem mnenju ideologija Velike Srbije ni bila zločinske narave, temveč zgolj politični projekt, namenjen zaščiti srbskega naroda, zato Šešelj ne more biti odgovoren za sodelovanje v skupnem hudodelskem podvigu in hudodelstvih, ki so bila izvršena pri njenem uresničevanju.

 

Komurkoli, ki pozna Šešljevo propagandno kampanjo (pred, med in po jugoslovanskem konfliktu), je jasno, da njegova ideologija Velike Srbije ni bila zgolj politične in obrambne narave. Stališče, da je bil njegov namen zaščititi Jugoslavijo je verjetno ironično žaljivo celo za Šešlja samega, ki si je že dolgo pred začetkom razpada Jugoslavije strastno prizadeval za "reorganizacijo" Jugoslavije na mnogo manjšem ozemlju (vključno z redefiniranjem meje med Srbijo in Hrvaško tako, da bi se ozemlje slednje bistveno zmanjšalo, ter z izločitvijo Bošnjakov, ki zanj nikoli niso bili legitimen državotvorni narod). Vse od začetka svoje akademske in politične kariere je Šešelj negoval in promoviral svoj glavni življenjski cilj – združiti vse Srbe, živeče v jugoslovanskih republikah, na ozemlju Velike Srbije, katere zahodna meja bi tekla po liniji Karlobag-Ogulin-Karlovac-Vitrovica. Ustanovitev Velike Srbije je bila osrednji cilj programa njegove februarja 1991 ustanovljene Srbske radikalne stranke SRS in je izrecno predvidevala etnično ločitev srbskega in nesrbskega prebivalstva na ciljnih ozemljih z namenom zagotovitve srbske dominacije na teh območjih. Strankin program je izrecno pozival k "izmenjavanju prebivalcev" med ozemljem Velike Srbije in drugimi republikami, česar razumen človek ne more tolmačiti drugače kot poziv k etničnemu čiščenju.

 

O teh dobro znanih zgodovinskih dejstvih je bilo sodišču predstavljeno veliko jasnih neposrednih dokazov, Šešelj sam pa jih je ponosno izrecno potrjeval celo med sojenjem. A obeh večinskih sodnikov to očitno ni zmotilo pri reinterpretaciji povsem očitne resnice. Pa tudi če pustimo to vprašanje ob strani - naloga sodišča ni bila presoditi, ali je bila Šešljeva ideologija etnično čiste Velike Srbije politične ali kaznive narave. Presojati bi moralo, ali je mejo med "zgolj" političnim in kaznivim delovanjem presegel z načinom, na katerega je skušal ta svoj cilj uresničiti: s sovražno propagandno kampanjo proti Nesrbom (zlasti Hrvatom in Bošnjakom) ter z rekrutiranjem, napotitvami in hujskanjem svojih "prostovoljcev" ("Šešeljevci") in drugih privržencev, ki so med oboroženimi spopadi na območjih Hrvaške, BiH in Vojvodine izvrševali hudodelstva proti človečnosti in vojna hudodelstva. Vprašanje, o katerem bi moral odločati sodeči senat, je bilo, ali je Šešelj s svojo retoriko in dejanji na kazniv način prispeval k izvršitvi teh hudodelstev.

 

 

Nedolžni vojni hujskač?!

 

Redkokateri sodni senat tega haaškega sodišča je imel pred seboj takšno količino jasnih in neposrednih dokazov o Šešljevih izjavah in dejanjih ter o njegovem namenu (o katerem, mimogrede, sodba sploh ne razpravlja, čeprav gre za temeljni element ugotavljanja kazenske odgovornosti). Šešelj sam je v svoji nečimrnosti poskrbel, da so bili njegovi nastopi in izjave tako pred kot med konfliktom dobro dokumentirani v srbskih medijih, objavljal jih je v svojih knjigah in člankih. Da po mnenju obeh večinskih sodnikov sovražna propaganda sama po sebi ni nujno kazniva, bi še lahko sprejeli, saj je pravno gledano meja med še dopustnim in protipravnim sovražnim govorom tanka in njen preskok težko dokazljiv. Vendar je bila Šešlju kaznivost njegovega govora samega po sebi očitana le v izredno majhnem delu obtožnice: glede njegovih izjav srbskim silam v Vukovarju, kjer jih je pozval, naj "niti eden ustaš ne zapusti Vukovarja živega", ter njegovega govora na zborovanju SRS v vojvodinski vasi Hrtkovci, v katerem je na vse možne načine žalil hrvaško prebivalstvo in izrecno pozival k njihovemu izgonu s srbskega ozemlja. Z obtožbo tožilstva, da so te izjave dosegle prag kaznivega dejanja preganjanja nesrbskega prebivalstva, se je strinjala italijanska sodnica Lattanzi, ki je v svojem odklonilnem mnenju sodbo odkrito in brez dlake na jeziku skritizirala kot pravno sramotno.

 

Kakorkoli že – v veliko večjem delu obtožnice je tožilstvo Šešlju očitalo, da je s svojo propagandno kampanjo neposredno napeljeval svoje borce k kaznivim dejanjem (angl. instigating), ter jim s svojim ideološkim vodenjem in seveda tudi z rekrutiranjem in napotitvami borcev na fronto, pomagal in podpiral (angl. aiding and abetting) izvrševanje kaznivih dejanj. V podporo tem obtožbam je tožilstvo predstavilo prepričljiv opus dokaznega materiala, ki je jasno pokazal, med drugim, da je Šešelj:

 

(a) sistematično pozival k nasilni izvedbi ideje Velike Srbije, vključno z izganjanjem nesrbskega prebivalstva s ciljnih območij Vojvodine, Hrvaške in BiH;

 

(b) sistematično žalil Hrvate kot ustaše, ki želijo nad Srbi izvršiti genocid, in proti katerim se je potrebno krvavo maščevati za zločine nad Srbi v drugi svetovni vojni;

 

(c) bosanske muslimane z zmerjal z žaljivimi izrazi "pan-islamisti" in "Balije" (ki jih je med sojenjem tudi sam "prevedel" v "iztrebke"), da bi jih primerjal z otomanskimi Turki, ki Srbom grozijo z zasužnjenjem in jih je potrebno nasilno ustaviti;

 

(d) med obiski svojih borcev na bojiščih neposredno indoktriniral in spodbujal k nasilju nad nesrbskim prebivalstvom.

 

Prav tako je bilo iz dokaznega materiala, kot tudi iz Šešljevih lastnih izjav med sojenjem, kristalno jasno, da se je Šešelj povsem zavedal svojega ideološkega in moralnega vpliva na Šešeljevce in druge oborožene privržence, ki so nato nad nesrbskim prebivalstvom izvrševali prav takšna nasilna dejanja, h katerim je Šešelj pozival. Zato si je težko predstavljati, da bi lahko izvedeni dokazi pri kateremkoli razumnem sodniku še pustili senco dvoma o tem, da so Šešljeve izjave in ravnanja "znatno vplivali" (angl. substantially contributed) na izvršitev hudodelstev s strani njegovih Šešeljevcev in drugih privržencev, kar je tudi tisti merodajni pravni standard, ki loči preprosto bodrenje od kaznivega napeljevanja.

 

Naj za ilustracijo omenim le nekaj od številnih primerov.

 

Njegov poziv v Vukovarju, naj noben ustaš ne zapusti mesta živ, je med drugim slišal Veselin Šljivančanin, poveljnik JLA v Vukovarju, ki je le malo zatem preprečil nadzornikom mednarodne skupnosti vstop v Vukovarsko bolnico in omogočil vstop Šešeljevim četnikom in enotam srbske teritorialne obrambe, ki so tam izvedli grozljive zločine. Slišala sta ju tudi poveljnik Šešeljevih borcev, Milan Lančužanin (z vzdevkom "Kameni") in Stanko Vujanović, vodja enote TO v Vukovarju, ki sta bila med vodilnimi odgovornimi za pokole na Ovčari le nekaj dni po Šešeljevem govoru.

 

Še bolj očiten je prej omenjeni Šešljev govor v vojvodinski vasi Hrtkovci, ki so mu poleg lokalnega prebivalstva prisostvovali tudi njegovi četniki. Ti so njegove pozive k izgonu hrvaškega prebivalstva pospremili z glasnim navdušenjem in streli v zrak, takoj po njegovem govoru pa so pričeli z večtedensko kampanjo nasilja in ustrahovanja, v kateri je več kot 600 hrvaških vaščanov (praktično celotno hrvaško lokalno prebivalstvo) zapustilo vas in pobegnilo na Hrvaško.

 

Dokazi so prav tako pokazali, da je Šešelj neposredno pred krvavimi pokoli in mučenjem muslimanov v bosanskem Zvorniku maja in junija 1992, v svojem govoru v Beogradu izrecno zagrozil, da bodo v Bosni v primeru odcepitve "tekle reke krvi", pozival k nasilju nad muslimani in k etničnemu čiščenju desne – bošnjaške - strani reke Drine. Le nekaj dni kasneje je skupina Šešeljevcev v kulturnem domu v Zvorniku brutalno pobila 88 Nesrbov, v naslednjih dneh pa je bilo v Zvorniku pobitih še 740 Nesrbov.

 

 

Sodba, ki se ne zmeni za dokaze

 

Glede teh in podobnih primerov sta večinska sodnika preprosto ignorirala dokaze tožilstva (teh je bilo skupaj več kot 1400) ter se raje osredotočila na tistih nekaj (natančno: šest) dokazov, ki jih je v svojem zagovoru predstavil Šešelj. Ob tem v vrednost njegovih dokazov nista podvomila niti spričo očitne atmosfere strahu, v kateri so svoje izjave podale z njegove strani poklicane priče, ki so jim med postopkom grozili tako Šešelj sam, kot celo njegovi pravni svetovalci (zaradi zastraševanja in podkupovanja prič pred MKSJ trenutno tudi sami obtoženi zaradi žalitve sodišča in oviranja postopka). Šešelj je bil zaradi razkritja identitete nekaterih zaščitenih prič tožilstva med postopkom trikrat obsojen na skupno skoraj pet let zaporne kazni. Da so priče zato med pričevanjem spreminjale svoje pred sojenjem podane pisne izjave, kar je dejstvo, ki ga je dolžno skrbno pretehtati vsako kazensko sodišče, po njunem mnenju očitno pač ni bilo relevantno pri oblikovanju najverjetneje že vnaprej odločenega izida.

 

Razsodba v zadevi Šešelj

 

Še več, tudi dolžnost sodečega senata, da svoje zaključke obrazloži, je zanju očitno zgolj črka na papirju – sodba je v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega odločanja obrazložena izjemno pomanjkljivo, v delih, kjer sploh je obrazložena. V tistih redkih obrazložitvah sta pogosto napačno uporabljala uveljavljene pravne standarde, ali celo uporabila neke nove pravne standarde, ki jih več kot dvajsetletna sodna praksa MKSJ sploh ne pozna. Ob takšni in podobni sodniški ustvarjalnosti je Šešelj pravzaprav izpadel kot človekoljub s humanitarnimi nameni in nedolžnim domoljubnim ciljem zaščititi Jugoslavijo pred dokončnim razpadom. Kot je v svojem odklonilnem mnenju zapisala italijanska sodnica Lattanzi, se človek med branjem sodbe ne more znebiti občutka, da je padel nazaj v antične čase, ko so Rimljani svoje krvave pohode in pokole političnih nasprotnikov v državljanski vojni upravičevali z rekom "silent enim leges inter arma" - med vojnami pravo molči.

 

Onkraj teorij o splošni spolitiziranosti MKSJ (s katerimi se sama strinjam v zgolj zelo majhnem delu), je jasno, da je sodba proti Šešlju vse prej kot rezultat skrbne pravne analize. Žaljiva za številne žrtve grozljivih zločinov Šešljevih privržencev ogroža že tako načeto zaupanje v mednarodno kazensko sodstvo in s prilivanjem olja na ogenj Šešljeve ultranacionalistične politike (le nekaj tednov pred srbskimi parlamentarnimi volitvami) dodatno zavira proces sprave v regiji, ki se ponovno lomi pod naraščajočimi etničnimi napetostmi. Njene škodljive učinke bo težko popraviti tudi, če bo sodba (vsaj delno) razveljavljena v pritožbenem postopku, do konca katerega bo potrebno počakati vsaj še kakšno leto.

 

 

Dr. Dominika Švarc je strokovnjakinja za mednarodno pravo in nekdanja pravna sodelavka na haaškem tožilstvu, kjer je bila zaposlena do januarja 2016. Stališča, izražena v tem prispevku, so njena osebna strokovna stališča in ne odražajo nujno stališč tožilstva ali sodišča.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
10
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077