Komentar

Ministrica Brenčičeva, ali res kažete pošteno sliko o visokem šolstvu?

Odgovor Gorana Novkovića na odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) na njegovo odprto pismo ministrici Maji Makovec Brenčič, objavljeno 16. marca na Portalu PLUS.

05.04.2016 11:00
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   maja makovec brenčič   visoko šolstvo   oecd

Foto: arhiv Portala PLUS

28. marca ste na Portalu PLUS objavili popravek na odprto pismo, ki sem ga 16. marca naslovil na ministrico Majo Makovec Brenčič. Žal mi je, da se moram tudi na ta odgovor odzvati. Ne le, da odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) vnovič ne kaže volje po spremembah, ampak zgolj piarovski napuh, poudarjajoč, kako veliko je v izobraževalnem sektorju že v fazi uresničevanja ali da celo ni tako hudo, kot je. MIZŠ gre še korak dlje, saj že neokusno hvali visoko šolstvo z njegovo kakovostjo, obenem zamolči izjemno visoka sredstva, ki jih davkoplačevalci namenjamo zanj, moje navedbe pa pri tem zavrača z necelovitmi podatki. Poudarjam zgolj tri natančne podrobmosti iz pisma:

 

1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med drugim navaja: "Na področju univerzitetnega in raziskovalnega sektorja o povečanju, kot ga navajate, ne moremo govoriti, saj se je v obdobju po letu 2007 število pedagoškega osebja na visokošolskih zavodih zmanjšalo, in sicer od 6.000 do 5.500 v ekvivalentu polne zaposlitve (vir). V primerjavi z drugimi državami OECD je Slovenija glede števila pedagoških delavcev na študenta še vedno pod povprečjem, saj je v Sloveniji na pedagoškega delavca v terciarnem izobraževanju 18 študentov, v državah OECD pa v povprečju 16 študentov (vir)."

Odgovor: 1

Neverjetno je, da MIZŠ na moje navedbe o trendih povečevanja študentov in poučevalnega osebja med letoma 2000 in 2012 (prvih za zgolj 7 odstotkov, drugih pa za kar 103 odstotke) odgovarja s podatki iz povsem drugega obdobja, to je od 2007 do danes, ko je že nastopila kriza in ko je bil bil zaradi nje že uveden tudi zakon o uravnoteženju javnih financ. Najbrž tudi zaradi takšnih anomalij, kot sem jih v odprte pismu navedel na podlagi podatkov Mednarodnega denarnega sklada (MDS) iz njegove poročila septembra lani o pregledu porabe sredstev v Sloveniji (vir, stran 14, točka 22). Navajam: "In the tertiary sector, students were 7 percent higher in 2012 vis-à-vis 2000, yet the number of teaching staff more than doubled (103 percent higher)."

Prevod: "V terciarnem sektorju se je število študentov od leta 2000 do leta 2012 povečalo za sedem odstotkov, število poučevalnega osebja pa kar za 103 odstotke."

Mimogrede, v tem poročilu najdete tudi druge zanimive informacije o sredstvih za izobraževanje. Denimo tisto, da smo po porabi sredstev za to področje kar na 4. mestu v EU (str. 14, točka 21). Zato čudi pavšalen odgovor takšne državne ustanove, kot je MIZŠ, s takšnimi neprimerljivimi navedbami. To je približno tako, kot če bi dejali, da je bila najboljša svetovna nogometna reprezentanca med leti 1990 in 2006 Brazilija. Nato pa bi se nekdo oglasil in trdil, da temu ni tako in da je bila najboljša reprezerntanca po letu 2002 Španija. Samo da je v primeru odgovora MIZŠ še huje, ker so s svojim odgovorom namerno zamolčali trende med letom 2000 in 2007, ki so neposredno vplivali na osnovo za njhovo primerjavo. Uspehi Brazlije na poznejše uspehe Španije pač niso.

Preprosto povedano: če ste najprej nekaj z 1 povečali kar na 2, potem najbrž ni prav velik dosežek, če ste nato 2 zmanjšali na 1,8. Zelo nekorektno pa je, če ste prvi del po vrhu vsega zamolčali pred javnostjo. Zato me res zanima, ali lahko in kako MIZŠ zavrne navedbe MDS. Oziroma zakaj jih ministrstvo ni takoj po objavi poročila MDS lani javno zavrnilo.

 

2. "Slovenija je glede števila pedagoških delavcev na študenta še vedno pod povprečjem, saj je v Sloveniji na pedagoškega delavca v terciarnem izobraževanju 18 študentov, v državah OECD pa v povprečju 16 študentov."

Odgovor 2:

Kolegi analitske službe Analitika GZS so preverili ta podatek. Samo po sebi je res korekten za Slovenjo, za EU velja podobno. Vendar pa ne upošteva nizek delež delovno aktivnih v skupini mladih med 20 in 29 letom v povezavi z nadpovprečnim številom fiktivnih študentov. Upoštevaje slednje ppodatke smo po številu študentov na profesorja slabši od povprečja (manj jih pride na enega profesorja kot v državah OECD).

 

3. "Na področju  univerzitetnega in raziskovalnega sektorja o povečanju, kot ga navajate, ne moremo govoriti, saj se je v obdobju po letu 2007 število pedagoškega osebja na visokošolskih zavodih zmanjšalo, in sicer od 6.000 do 5.500 v ekvivalentu polne zaposlitve."

Odgovor 3:

To je sicer res, vendar se je število pedagoškega osebja vseeno povečalo s 9.328 na 10.297. Z drugimi besedami, ta diskrepanca odraža to, da so ljudje za krajši delovni čas zaposleni v terciarnem sektorju kot prej. Jih pa je še vedno več. Uradno pa "preživijo" manj ur s študenti. 

 

Ob tem še to: MIZŠ ni omenilo, da se je število študentov tudi od leta 2007 do 2014 skrčilo kar za 27 odstotkov. Število osebja je naraslo za 10 odstotkov, v ekvivalentu polnega delovnega časa pa je upadlo le za 5 odstotkov. Od ministrstva, ki pokriva tako pomembne resorje, kot sta izobraževanje in znanost, pričakujemo utemeljene, ne več piarovskih odgovorov na navedene podatke.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,896
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,409
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,253
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,290
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,022
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 756
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,404
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605