Komentar

Ministrica Brenčičeva, ali res kažete pošteno sliko o visokem šolstvu?

Odgovor Gorana Novkovića na odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) na njegovo odprto pismo ministrici Maji Makovec Brenčič, objavljeno 16. marca na Portalu PLUS.

05.04.2016 11:00
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   maja makovec brenčič   visoko šolstvo   oecd

Foto: arhiv Portala PLUS

28. marca ste na Portalu PLUS objavili popravek na odprto pismo, ki sem ga 16. marca naslovil na ministrico Majo Makovec Brenčič. Žal mi je, da se moram tudi na ta odgovor odzvati. Ne le, da odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) vnovič ne kaže volje po spremembah, ampak zgolj piarovski napuh, poudarjajoč, kako veliko je v izobraževalnem sektorju že v fazi uresničevanja ali da celo ni tako hudo, kot je. MIZŠ gre še korak dlje, saj že neokusno hvali visoko šolstvo z njegovo kakovostjo, obenem zamolči izjemno visoka sredstva, ki jih davkoplačevalci namenjamo zanj, moje navedbe pa pri tem zavrača z necelovitmi podatki. Poudarjam zgolj tri natančne podrobmosti iz pisma:

 

1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med drugim navaja: "Na področju univerzitetnega in raziskovalnega sektorja o povečanju, kot ga navajate, ne moremo govoriti, saj se je v obdobju po letu 2007 število pedagoškega osebja na visokošolskih zavodih zmanjšalo, in sicer od 6.000 do 5.500 v ekvivalentu polne zaposlitve (vir). V primerjavi z drugimi državami OECD je Slovenija glede števila pedagoških delavcev na študenta še vedno pod povprečjem, saj je v Sloveniji na pedagoškega delavca v terciarnem izobraževanju 18 študentov, v državah OECD pa v povprečju 16 študentov (vir)."

Odgovor: 1

Neverjetno je, da MIZŠ na moje navedbe o trendih povečevanja študentov in poučevalnega osebja med letoma 2000 in 2012 (prvih za zgolj 7 odstotkov, drugih pa za kar 103 odstotke) odgovarja s podatki iz povsem drugega obdobja, to je od 2007 do danes, ko je že nastopila kriza in ko je bil bil zaradi nje že uveden tudi zakon o uravnoteženju javnih financ. Najbrž tudi zaradi takšnih anomalij, kot sem jih v odprte pismu navedel na podlagi podatkov Mednarodnega denarnega sklada (MDS) iz njegove poročila septembra lani o pregledu porabe sredstev v Sloveniji (vir, stran 14, točka 22). Navajam: "In the tertiary sector, students were 7 percent higher in 2012 vis-à-vis 2000, yet the number of teaching staff more than doubled (103 percent higher)."

Prevod: "V terciarnem sektorju se je število študentov od leta 2000 do leta 2012 povečalo za sedem odstotkov, število poučevalnega osebja pa kar za 103 odstotke."

Mimogrede, v tem poročilu najdete tudi druge zanimive informacije o sredstvih za izobraževanje. Denimo tisto, da smo po porabi sredstev za to področje kar na 4. mestu v EU (str. 14, točka 21). Zato čudi pavšalen odgovor takšne državne ustanove, kot je MIZŠ, s takšnimi neprimerljivimi navedbami. To je približno tako, kot če bi dejali, da je bila najboljša svetovna nogometna reprezentanca med leti 1990 in 2006 Brazilija. Nato pa bi se nekdo oglasil in trdil, da temu ni tako in da je bila najboljša reprezerntanca po letu 2002 Španija. Samo da je v primeru odgovora MIZŠ še huje, ker so s svojim odgovorom namerno zamolčali trende med letom 2000 in 2007, ki so neposredno vplivali na osnovo za njhovo primerjavo. Uspehi Brazlije na poznejše uspehe Španije pač niso.

Preprosto povedano: če ste najprej nekaj z 1 povečali kar na 2, potem najbrž ni prav velik dosežek, če ste nato 2 zmanjšali na 1,8. Zelo nekorektno pa je, če ste prvi del po vrhu vsega zamolčali pred javnostjo. Zato me res zanima, ali lahko in kako MIZŠ zavrne navedbe MDS. Oziroma zakaj jih ministrstvo ni takoj po objavi poročila MDS lani javno zavrnilo.

 

2. "Slovenija je glede števila pedagoških delavcev na študenta še vedno pod povprečjem, saj je v Sloveniji na pedagoškega delavca v terciarnem izobraževanju 18 študentov, v državah OECD pa v povprečju 16 študentov."

Odgovor 2:

Kolegi analitske službe Analitika GZS so preverili ta podatek. Samo po sebi je res korekten za Slovenjo, za EU velja podobno. Vendar pa ne upošteva nizek delež delovno aktivnih v skupini mladih med 20 in 29 letom v povezavi z nadpovprečnim številom fiktivnih študentov. Upoštevaje slednje ppodatke smo po številu študentov na profesorja slabši od povprečja (manj jih pride na enega profesorja kot v državah OECD).

 

3. "Na področju  univerzitetnega in raziskovalnega sektorja o povečanju, kot ga navajate, ne moremo govoriti, saj se je v obdobju po letu 2007 število pedagoškega osebja na visokošolskih zavodih zmanjšalo, in sicer od 6.000 do 5.500 v ekvivalentu polne zaposlitve."

Odgovor 3:

To je sicer res, vendar se je število pedagoškega osebja vseeno povečalo s 9.328 na 10.297. Z drugimi besedami, ta diskrepanca odraža to, da so ljudje za krajši delovni čas zaposleni v terciarnem sektorju kot prej. Jih pa je še vedno več. Uradno pa "preživijo" manj ur s študenti. 

 

Ob tem še to: MIZŠ ni omenilo, da se je število študentov tudi od leta 2007 do 2014 skrčilo kar za 27 odstotkov. Število osebja je naraslo za 10 odstotkov, v ekvivalentu polnega delovnega časa pa je upadlo le za 5 odstotkov. Od ministrstva, ki pokriva tako pomembne resorje, kot sta izobraževanje in znanost, pričakujemo utemeljene, ne več piarovskih odgovorov na navedene podatke.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
12
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,429
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,406
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,548
04/
Auf wiedersehen, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,889
05/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,898
06/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,856
07/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,847
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,794
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,271
10/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 6,026