28. marca ste na Portalu PLUS objavili popravek na odprto pismo, ki sem ga 16. marca naslovil na ministrico Majo Makovec Brenčič. Žal mi je, da se moram tudi na ta odgovor odzvati. Ne le, da odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) vnovič ne kaže volje po spremembah, ampak zgolj piarovski napuh, poudarjajoč, kako veliko je v izobraževalnem sektorju že v fazi uresničevanja ali da celo ni tako hudo, kot je. MIZŠ gre še korak dlje, saj že neokusno hvali visoko šolstvo z njegovo kakovostjo, obenem zamolči izjemno visoka sredstva, ki jih davkoplačevalci namenjamo zanj, moje navedbe pa pri tem zavrača z necelovitmi podatki. Poudarjam zgolj tri natančne podrobmosti iz pisma:

1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med drugim navaja: "Na področju univerzitetnega in raziskovalnega sektorja o povečanju, kot ga navajate, ne moremo govoriti, saj se je v obdobju po letu 2007 število pedagoškega osebja na visokošolskih zavodih zmanjšalo, in sicer od 6.000 do 5.500 v ekvivalentu polne zaposlitve (vir). V primerjavi z drugimi državami OECD je Slovenija glede števila pedagoških delavcev na študenta še vedno pod povprečjem, saj je v Sloveniji na pedagoškega delavca v terciarnem izobraževanju 18 študentov, v državah OECD pa v povprečju 16 študentov (vir)."

Odgovor: 1

Neverjetno je, da MIZŠ na moje navedbe o trendih povečevanja študentov in poučevalnega osebja med letoma 2000 in 2012 (prvih za zgolj 7 odstotkov, drugih pa za kar 103 odstotke) odgovarja s podatki iz povsem drugega obdobja, to je od 2007 do danes, ko je že nastopila kriza in ko je bil bil zaradi nje že uveden tudi zakon o uravnoteženju javnih financ. Najbrž tudi zaradi takšnih anomalij, kot sem jih v odprte pismu navedel na podlagi podatkov Mednarodnega denarnega sklada (MDS) iz njegove poročila septembra lani o pregledu porabe sredstev v Sloveniji (vir, stran 14, točka 22). Navajam: "In the tertiary sector, students were 7 percent higher in 2012 vis-à-vis 2000, yet the number of teaching staff more than doubled (103 percent higher)."

Prevod: "V terciarnem sektorju se je število študentov od leta 2000 do leta 2012 povečalo za sedem odstotkov, število poučevalnega osebja pa kar za 103 odstotke."

Mimogrede, v tem poročilu najdete tudi druge zanimive informacije o sredstvih za izobraževanje. Denimo tisto, da smo po porabi sredstev za to področje kar na 4. mestu v EU (str. 14, točka 21). Zato čudi pavšalen odgovor takšne državne ustanove, kot je MIZŠ, s takšnimi neprimerljivimi navedbami. To je približno tako, kot če bi dejali, da je bila najboljša svetovna nogometna reprezentanca med leti 1990 in 2006 Brazilija. Nato pa bi se nekdo oglasil in trdil, da temu ni tako in da je bila najboljša reprezerntanca po letu 2002 Španija. Samo da je v primeru odgovora MIZŠ še huje, ker so s svojim odgovorom namerno zamolčali trende med letom 2000 in 2007, ki so neposredno vplivali na osnovo za njhovo primerjavo. Uspehi Brazlije na poznejše uspehe Španije pač niso.

Preprosto povedano: če ste najprej nekaj z 1 povečali kar na 2, potem najbrž ni prav velik dosežek, če ste nato 2 zmanjšali na 1,8. Zelo nekorektno pa je, če ste prvi del po vrhu vsega zamolčali pred javnostjo. Zato me res zanima, ali lahko in kako MIZŠ zavrne navedbe MDS. Oziroma zakaj jih ministrstvo ni takoj po objavi poročila MDS lani javno zavrnilo.

2. "Slovenija je glede števila pedagoških delavcev na študenta še vedno pod povprečjem, saj je v Sloveniji na pedagoškega delavca v terciarnem izobraževanju 18 študentov, v državah OECD pa v povprečju 16 študentov."

Odgovor 2:

Kolegi analitske službe Analitika GZS so preverili ta podatek. Samo po sebi je res korekten za Slovenjo, za EU velja podobno. Vendar pa ne upošteva nizek delež delovno aktivnih v skupini mladih med 20 in 29 letom v povezavi z nadpovprečnim številom fiktivnih študentov. Upoštevaje slednje ppodatke smo po številu študentov na profesorja slabši od povprečja (manj jih pride na enega profesorja kot v državah OECD).

3. "Na področju  univerzitetnega in raziskovalnega sektorja o povečanju, kot ga navajate, ne moremo govoriti, saj se je v obdobju po letu 2007 število pedagoškega osebja na visokošolskih zavodih zmanjšalo, in sicer od 6.000 do 5.500 v ekvivalentu polne zaposlitve."

Odgovor 3:

To je sicer res, vendar se je število pedagoškega osebja vseeno povečalo s 9.328 na 10.297. Z drugimi besedami, ta diskrepanca odraža to, da so ljudje za krajši delovni čas zaposleni v terciarnem sektorju kot prej. Jih pa je še vedno več. Uradno pa "preživijo" manj ur s študenti. 

Ob tem še to: MIZŠ ni omenilo, da se je število študentov tudi od leta 2007 do 2014 skrčilo kar za 27 odstotkov. Število osebja je naraslo za 10 odstotkov, v ekvivalentu polnega delovnega časa pa je upadlo le za 5 odstotkov. Od ministrstva, ki pokriva tako pomembne resorje, kot sta izobraževanje in znanost, pričakujemo utemeljene, ne več piarovskih odgovorov na navedene podatke.

Goran Novković je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.