Komentar

Zmagovalci se požvižgajo na zahteve civilne družbe po nadzoru nad oblastjo

Quis custodiet ipsos custodes, kdo nadzoruje oblast? Kdo kontrolira nadzornike, ki jih postavlja taista oblast? Da bi to v Sloveniji uspešno počela opozicija, je pač zgolj utvara. In še večja utvara je ta, da lahko državljani izvolimo oblast, ki bo postavila sebi postavila neodvisne in objektivne kontrolorje.

08.04.2016 00:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   civilna družba   nadzor oblasti   sls   lds   marjan podobnik   smc   miro cerar   civilna iniciativa za slovenijo

Skoraj leto in pol sem obletaval nekatera ministrstva, kjer so me verjetno zaradi zapisana Cerarjeve predvolilne obljube sicer brez težav sprejeli, me tudi prijazno poslušali, a zgodilo se ni prav nič.

Pred več kot dvajsetimi leti me je zaneslo po poti Projekta preizkušanja načinov in metod vključevanja in upoštevanja civilne družbe kot kontrolorja oblasti (kot inženir po izobrazbi sem svoje poskuse delovanja vedno poimenoval "Projekt"). Ker sem verjel in še vedno verjamem, da je to nujen korak k izboljšanju demokracije v Sloveniji. In tako kot sem pred dvajsetimi leti, enako tudi še danes verjamem, da je ta korak dosegljiv edino na dva načina: ali to naredi zmagovalec volitev ali pa državljani na referendumu. Tretje poti po mojem ni.

 

Sredi devetdesetih sem ta Projekt imenoval "Načini in metode, ki omogočajo večjo vlogo strokovne civilne družbe pri odločanju o javnih, skupnih problemih". Eno so zakonitosti predstavniške demokracije, ki nekoga pripeljejo tako daleč, da je kandidat za zmago na volitvah. Določena karizma, določena avtoritarnost itd. S tem se nisem nikoli ukvarjal. A kako doseči, da od možnega zmagovalca v borbi za vrh predstavniške demokracije dobiš kako zagotovilo, da bo ob prevzemu oblasti naredil še ta, po mojem prepričanju nujen korak k izboljšanju demokracije? To je: večjo zavezo upoštevanja strokovne civilne družbe. In še posebej, kako dobiti zagotovilo, da bo narejen kak preizkus načinov in metod za večjo vlogo strokovne civilne družbe pri kontroli odločanja o javnih, skupnih problemih?

 

Določena zagotovila za preizkušanje načinov in metod za večjo vlogo strokovne civilne družbe pri odločanju o javnih, skupnih problemih, sem leta 1996 dobil kot predsednik Civilne iniciative za Slovenijo (CIS); stranke, ki je bila ustanovljena z osnovnim namenom, da bi izborili večjo vlogo strokovne civilne družbe pri kontroli odločanja o javnih zadevah. Dobil sem jih od takratnega vodstva SLS, konkretno Marjana Podobnika, in sicer ob pogoju, da jim pomagamo pri nastopu na parlamentarnih volitvah leta 1996. Naša pomoč in sodelovanje sta pripomogla k presenetljivo dobremu rezultatu Slovenske ljudske stranke na takratnih volitvah, kajti osvojili so kar 19 poslanskih mest. Marjan Podobnik, ki je šel v koalicijo s takratnim mandatarjem Janezom Drnovškom, je izpolnil obljubo in omogočil, da smo preizkušali orodja in metode za večjo vlogo strokovne civilne družbe pri kontroli oblasti. Jaz osebno v Državnem zboru v funkciji svetovalca njegovega tedanjega predsednika, nekateri drugi člani Civilne iniciative za Slovenijo pa direktno v vladi kot svetovalci v kabinetu takratnega podpredsednika vlade Marjana Podobnika.

 

Skoraj dve leti smo to dokaj uspešno počeli (!), a zaradi specifičnih razlogov - najpomembnejši je bil Drnovškov ultimat vodstvu SLS, da naj, če hoče, da koalicija med LDS in SLS obstane, omeji delovanje naše iniciative - je bila celotna ekipa Civilne iniciative za Slovenijo počasi postavljena v "out". Toda ta zadnji odstavek za kontekst pričujočega zapisa niti ni pomemben. Pomembnejša je ugotovitev, da pride do zaveze potencialnega zmagovalca volitev (tako kot je bilo takrat v primeru Marjana Podobnika), da bo omogočil večjo vlogo strokovne civilne družbe.

 

Podobno obljubo sem namreč uspel dobiti tudi maja 2014 od Mira Cerarja, predsednika novoustanovljene stranke SMC. Celo več, zavezo so zapisali tudi v predvolilni program njegove stranke (!), objavljen 20. junija 2014. Po presenetljivem uspehu SMC na julijskih volitvah sem na različne načine poskušal doseči uresničitev te predvolilne obljube. Skoraj leto in pol sem obletaval nekatera ministrstva, kjer so me verjetno zaradi specifične štartne osnove (zapisana Cerarjeva predvolilna obljuba) sicer brez težav sprejeli, me tudi prijazno poslušali, a zgodilo se ni prav nič.

 

Če ni dovolj trdne zaveze, se očitno po volitvah nobena oblast ne bo s tem obremenjevala; če zaveze ni, ne bo nihče, ki pride na oblast, česa naredil v tej smeri. Tako so pred volitvami pogoste priprošnje k upoštevanju stroke, kot jih na primer naslavlja na predsednike strank vrsta nevladnih organizacij s področja ekologije (Umanotera in sorodne organizacije), pa podobno na primer Inženirska Zbornica Slovenije, v resnici čista iluzija, da bodo kakorkoli resno upoštevane. Nauk zgodbe je torej, da če dejansko ne pride do jasne zaveze - podobno kot je uspelo naši Civilni iniciativi za Slovenijo pred dvajsetimi leti s Podobnikovo SLS -, potem obljuba v predvolilnem programu, kot je bilo v primeru SMC poleti 2014, sama po sebi ni dovolj. To pa pomeni, da predstavniška demokracija pri nas tega koraka ne bo naredila - ne glede na to, kdo zmaga na volitvah.

 

Tako nam preostane edinole referendum. Če seveda sploh hočemo, da bi kdo resnično kontroliral oblast... 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,945
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,172
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,105
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,817
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,254
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,007
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,370
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,566