Razkrivamo

Svobodno tržaško ozemlje, predolgo pozabljena slovenska priložnost za globalni preboj

Vsaka država ima svoj poslovni model: pravni okvirji so postavljeni, posel stvar dogovora. Smo pripravljeni prevzeti lastno odgovornost za nov poslovni model, ki omogoča globalno konkurenčnost ter odvisnost od Evrope in finančnih institucij? Kajti imamo ga pred nosom, že 70 let: Svobodno tržaško ozemlje...

10.04.2016 20:07
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   sto   svobodno tržaško ozemlje   trst   cona a   cona b   italija   slovenija

Foto: pressat.co.uk

Še vedno hočemo verjeti, da je rešitev zunaj nas, da je odgovornost zunaj nas, da bo nekdo drug za nas opravil vso umazano delo, sami pa bomo zgolj urejeni, bogati, ugledni, predvsem pa svobodni državljani.

Ali obstaja obstaja kakšna drugačna perspektiva kot nam je ponujena? V poplavi pesimizma ter intelektualističnega cinizma v slovenskem prostoru nekako pogrešam diskurz o idealu. Ideal je tisto nevidno gorivo, ki se izraža skozi identiteto nacije. Koliko nas zna povedati kdo smo in kam gremo? Težave, s katerimi se slovenska odraščujoča država sooča, so povsem normalni zapleti vsakega razvijajočega se naroda. Prehod iz kolektivistične kulture v individualistično, katero ponuja demokratični kapitalizem, je v današnjih okoliščinah pač takšen, kot ga doživljamo. Lahko si domišljamo, da je zunaj meja bolje, lepše, udobneje, pa vendarle je begu možganov skupno le to, da se v Sloveniji ne da prosperirati. Ker želim predstaviti idejo, ki omogoča perspektivo, vabim k odprtemu umu ob prebiranju zapisanega.

 

Medtem, ko se večina zapleta v detaljih nekoč zapisane zakonodaje, obstaja prostor, kjer so zakoni dosti bolj preprosti, in še vedno omogočajo vse tisto, po čemer hrepeni praktično vsak prebivalec zemljske oble – perspektivo in priložnost. Posameznik, ki se zaveda, da njegov obstoj ni zgolj pravica, ampak da je tudi del skupnosti, v kateri kontribuira s svojim zgledom in aktivno participacijo, je eden izmed manjkajočih idealov te mlade državice. Srž diskurza je delitev, dualnost, polarizacija, ki omogoča majhnim skupinam, da prevladajo v relativni večini. In kljub temu, da smo vsak dan priča utrjevanju prepričanj, da majhne skupine obvladujejo sistem, nihče ne zaneti iskre, ki bi v ljudeh prebudila upanje in vero v ideal.

 

 

Metafora o peskovniku

 

V slovenskem prostoru ni več avtoritete, kateri bi državljani lahko zaupali. Na križu so končali odvetniki, sodniki, učitelji in profesorji, zdravniki in politiki, pa tudi novinarji in policaji. To je del demokratičnega procesa. Kljub razburjanju in dokazovanju, kako napačna je strategija razbijanja avtoritet, nihče ne prepozna lastne odgovornosti, ampak jo zunanje atribuira. Ob tem se poraja vprašanje, ali smo sploh pripravljeni na lastno odgovornost, ki jo ponuja današnje okolje. Naše okolje pa ni zgolj peskovnik ograjen z mejami Republike Slovenije, temveč je to naša izhodiščna točka na globalnem trgu. V tem peskovniku poznamo praktično vsako hibo in pomanjkljivost, ne vidimo pa, da je to peskovnik, v katerem je pesek potrebno prekopati, vsake toliko dosuti nov pesek, ter omogočiti tudi ostalim, da se priključijo igri. Mar bomo res verjeli, da obstaja samo en peskovnik? Da peska ni več?

 

Morda pa je metafora o peskovniku še dosti bolj aktualna, kot bi si lahko predstavljali. Dogajanje čez lužo nam omogoča vpogled v absurd velikih narodov, kjer t.i. intelekt ne more akceptirati predstavljene statistike v tekoči kampanji. Kako podoben vzorec majhni Sloveniji. Pri vseh globinskih ekonomskih, antropoloških, psiholoških in političnih analizah še vedno ne verjamemo lastnim podatkom. Še vedno hočemo verjeti, da je rešitev zunaj nas, da je odgovornost zunaj nas, da bo nekdo drug za nas opravil vso umazano delo, sami pa bomo zgolj urejeni, bogati, ugledni, predvsem pa svobodni državljani. Kdo bo dovolj nor, da bo z vero v ideal spremenil svet? To je namreč lastnost vseh velikih voditeljev. In drznost. Drznost, da prisluhne vsem, in izbere pot, ki je ni še nihče pred njim. Če bi imel možnost "brainstormati" s takšno persono, bi mu predstavil svoj ideal. Povedal bi mu za življenjsko okolje, kjer je iskrenost vrednota, fokus je na pozitivne lastnosti sočloveka, ter rezultati nagrajeni.

 

Ko so ugotovaljali, zakaj je Peter Prevc tako uspešen, so mu pripisali preprosti misli, osredotočenost na cilj ter na svoje veščine in sposobnosti, nagradam pa ne pripisuje mitoloških učinkov, in s tem ostaja prizemljen v okviru svojih lastnih kriterijev. Nagrada je predpisana, vse ostalo je opcijsko. Fant se drži pravil. Svojih. Njegov lastni moralno-etičen okvir je takšen. Takšnih sodržavljanov bi si želel, ki ne potrebujejo predpis za vsak vdih zraka in so sposobni sami oceniti, kaj je prav in kaj ne. Država se prične pri ljudeh. To smo vsi pozabili, in prav je da se VSI tega tudi spomnimo.

 

 

Svobodno tržaško ozemlje

 

In ker en ideal že imamo med ljudmi, potrebujemo še državniškega, patriotskega, ki ne izhaja iz nestrpnosti in delitve, marveč povezuje in nudi perspektivo na globalnem parketu. Kot vsaka kriza je tudi tokratna ponudila vsaj eno perspektivo, ki čaka na svoj trenutek. Po drugi svetovni vojni so na območju tržaškega zaliva zavezniške sile zasejale seme državice, ki je še po sedemdesetih letih aktualna v najbolj ideološkem kontekstu, kot si ga lahko zamislimo. Poimenovali so jo Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki promovira multikulturnost, strpnost, in sožitje različnih narodov na enotnem ozemlju. Nastala je s Pariško mirovno pogodbo leta 1947, ter bila nadalje natančneje opredeljena z Londonskim memorandumom (1954) in Osimskim sporazumom (1975).

 

Civilno gibanje je ob predlogu, da se v Žavljah zgradi plinski terminal, naletelo na pravne ovire in dokumente, katerih italijanska sodišča niso smela presojati. S svojo aktivno participacijo so državljani pridobili dovolj informacij o tem, da neposredno na našem območju obstaja režim, ki ga uporabaljajo svetovne velesile kot so ZDA, Velika Britanija, Rusija, sami pa ne moremo verjeti, da je kaj takega možno. To je režim, kot ga imajo Hong Kong, London City, Hamburg in še bi lahko naštevali. To je prosta ekonomska cona, ki velikanom kot je Illy, omogoča, da je s prodajo kave globalni igralec. Nad Trstom je zrasel nekoliko manjši pospeševalnik delcev, kot je švicarski CERN. Center za nevrološke raziskave SISSA v Trstu pa je ravno tako sami v svetovni špici kognitivne nevroznanosti. Vse to je posledica uporabe režima, ki je omogočal razvoj in je nudil perspektivo ne glede na ovire, ki jih ta prostor vsebuje.

 

Mar je prelepo, da bi lahko verjeli? Ban Ki Moon se je 23. oktobra 2015 podpisal pod resolucijo Varnostnega sveta Združenih Narodov, v kateri je zapisano, da je STO delujoča, in nikoli ukinjena državna tvorba. Zamenjana je bila zgolj civilna administracija, ki je prešla iz rok ZDA, Velike Britanije in jugoslovanske vojske v Cono A (italijanska civilna administracija) ter Cono B (jugoslovanska civilna administracija). Različne institucije kot npr. OECD v svojih evidencah potrjujejo to dejstvo. Možnosti, ki jih ponuja režim STO, so povsem konkurenčne vsem večjim prostoekonomskim conam po svetu. Študija iz Harvarda je pokazala, da je vsak investiran dolar v takšnem okolju povrnjen šestkratno.

 

Tokrat se ne bom vprašal, zakaj tega nismo nikoli prej slišali ali uporabili. V danem trenutku je to irelevantno. Vprašanje je le, kaj bomo od tu naprej. Vsaka država ima svoj poslovni model. Pravni okvirji so postavljeni. Posel je stvar dogovora. Ali smo pripravljeni prevzeti lastno odgovornost za nov poslovni model, ki omogoča globalno konkurenčnost, predvsem pa manjšo odvisnost od Evrope in finančnih institucij? Ali smo dovolj nori in drzni, da zagrizemo v multikulturnost, perspektivo in globalni trg? Ideal države, v kateri bi živel motiviran, je na dlani. Z manj meja, z večjim pretokom ljudi različnih narodnosti in kultur, predvsem pa s perspektivo, ki ima realen potencial na globalnem trgu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.268
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.547
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.412
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 870
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 909
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 620
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.145