Razkrivamo

Svobodno tržaško ozemlje, predolgo pozabljena slovenska priložnost za globalni preboj

Vsaka država ima svoj poslovni model: pravni okvirji so postavljeni, posel stvar dogovora. Smo pripravljeni prevzeti lastno odgovornost za nov poslovni model, ki omogoča globalno konkurenčnost ter odvisnost od Evrope in finančnih institucij? Kajti imamo ga pred nosom, že 70 let: Svobodno tržaško ozemlje...

10.04.2016 20:07
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   sto   svobodno tržaško ozemlje   trst   cona a   cona b   italija   slovenija

Foto: pressat.co.uk

Še vedno hočemo verjeti, da je rešitev zunaj nas, da je odgovornost zunaj nas, da bo nekdo drug za nas opravil vso umazano delo, sami pa bomo zgolj urejeni, bogati, ugledni, predvsem pa svobodni državljani.

Ali obstaja obstaja kakšna drugačna perspektiva kot nam je ponujena? V poplavi pesimizma ter intelektualističnega cinizma v slovenskem prostoru nekako pogrešam diskurz o idealu. Ideal je tisto nevidno gorivo, ki se izraža skozi identiteto nacije. Koliko nas zna povedati kdo smo in kam gremo? Težave, s katerimi se slovenska odraščujoča država sooča, so povsem normalni zapleti vsakega razvijajočega se naroda. Prehod iz kolektivistične kulture v individualistično, katero ponuja demokratični kapitalizem, je v današnjih okoliščinah pač takšen, kot ga doživljamo. Lahko si domišljamo, da je zunaj meja bolje, lepše, udobneje, pa vendarle je begu možganov skupno le to, da se v Sloveniji ne da prosperirati. Ker želim predstaviti idejo, ki omogoča perspektivo, vabim k odprtemu umu ob prebiranju zapisanega.

 

Medtem, ko se večina zapleta v detaljih nekoč zapisane zakonodaje, obstaja prostor, kjer so zakoni dosti bolj preprosti, in še vedno omogočajo vse tisto, po čemer hrepeni praktično vsak prebivalec zemljske oble – perspektivo in priložnost. Posameznik, ki se zaveda, da njegov obstoj ni zgolj pravica, ampak da je tudi del skupnosti, v kateri kontribuira s svojim zgledom in aktivno participacijo, je eden izmed manjkajočih idealov te mlade državice. Srž diskurza je delitev, dualnost, polarizacija, ki omogoča majhnim skupinam, da prevladajo v relativni večini. In kljub temu, da smo vsak dan priča utrjevanju prepričanj, da majhne skupine obvladujejo sistem, nihče ne zaneti iskre, ki bi v ljudeh prebudila upanje in vero v ideal.

 

 

Metafora o peskovniku

 

V slovenskem prostoru ni več avtoritete, kateri bi državljani lahko zaupali. Na križu so končali odvetniki, sodniki, učitelji in profesorji, zdravniki in politiki, pa tudi novinarji in policaji. To je del demokratičnega procesa. Kljub razburjanju in dokazovanju, kako napačna je strategija razbijanja avtoritet, nihče ne prepozna lastne odgovornosti, ampak jo zunanje atribuira. Ob tem se poraja vprašanje, ali smo sploh pripravljeni na lastno odgovornost, ki jo ponuja današnje okolje. Naše okolje pa ni zgolj peskovnik ograjen z mejami Republike Slovenije, temveč je to naša izhodiščna točka na globalnem trgu. V tem peskovniku poznamo praktično vsako hibo in pomanjkljivost, ne vidimo pa, da je to peskovnik, v katerem je pesek potrebno prekopati, vsake toliko dosuti nov pesek, ter omogočiti tudi ostalim, da se priključijo igri. Mar bomo res verjeli, da obstaja samo en peskovnik? Da peska ni več?

 

Morda pa je metafora o peskovniku še dosti bolj aktualna, kot bi si lahko predstavljali. Dogajanje čez lužo nam omogoča vpogled v absurd velikih narodov, kjer t.i. intelekt ne more akceptirati predstavljene statistike v tekoči kampanji. Kako podoben vzorec majhni Sloveniji. Pri vseh globinskih ekonomskih, antropoloških, psiholoških in političnih analizah še vedno ne verjamemo lastnim podatkom. Še vedno hočemo verjeti, da je rešitev zunaj nas, da je odgovornost zunaj nas, da bo nekdo drug za nas opravil vso umazano delo, sami pa bomo zgolj urejeni, bogati, ugledni, predvsem pa svobodni državljani. Kdo bo dovolj nor, da bo z vero v ideal spremenil svet? To je namreč lastnost vseh velikih voditeljev. In drznost. Drznost, da prisluhne vsem, in izbere pot, ki je ni še nihče pred njim. Če bi imel možnost "brainstormati" s takšno persono, bi mu predstavil svoj ideal. Povedal bi mu za življenjsko okolje, kjer je iskrenost vrednota, fokus je na pozitivne lastnosti sočloveka, ter rezultati nagrajeni.

 

Ko so ugotovaljali, zakaj je Peter Prevc tako uspešen, so mu pripisali preprosti misli, osredotočenost na cilj ter na svoje veščine in sposobnosti, nagradam pa ne pripisuje mitoloških učinkov, in s tem ostaja prizemljen v okviru svojih lastnih kriterijev. Nagrada je predpisana, vse ostalo je opcijsko. Fant se drži pravil. Svojih. Njegov lastni moralno-etičen okvir je takšen. Takšnih sodržavljanov bi si želel, ki ne potrebujejo predpis za vsak vdih zraka in so sposobni sami oceniti, kaj je prav in kaj ne. Država se prične pri ljudeh. To smo vsi pozabili, in prav je da se VSI tega tudi spomnimo.

 

 

Svobodno tržaško ozemlje

 

In ker en ideal že imamo med ljudmi, potrebujemo še državniškega, patriotskega, ki ne izhaja iz nestrpnosti in delitve, marveč povezuje in nudi perspektivo na globalnem parketu. Kot vsaka kriza je tudi tokratna ponudila vsaj eno perspektivo, ki čaka na svoj trenutek. Po drugi svetovni vojni so na območju tržaškega zaliva zavezniške sile zasejale seme državice, ki je še po sedemdesetih letih aktualna v najbolj ideološkem kontekstu, kot si ga lahko zamislimo. Poimenovali so jo Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki promovira multikulturnost, strpnost, in sožitje različnih narodov na enotnem ozemlju. Nastala je s Pariško mirovno pogodbo leta 1947, ter bila nadalje natančneje opredeljena z Londonskim memorandumom (1954) in Osimskim sporazumom (1975).

 

Civilno gibanje je ob predlogu, da se v Žavljah zgradi plinski terminal, naletelo na pravne ovire in dokumente, katerih italijanska sodišča niso smela presojati. S svojo aktivno participacijo so državljani pridobili dovolj informacij o tem, da neposredno na našem območju obstaja režim, ki ga uporabaljajo svetovne velesile kot so ZDA, Velika Britanija, Rusija, sami pa ne moremo verjeti, da je kaj takega možno. To je režim, kot ga imajo Hong Kong, London City, Hamburg in še bi lahko naštevali. To je prosta ekonomska cona, ki velikanom kot je Illy, omogoča, da je s prodajo kave globalni igralec. Nad Trstom je zrasel nekoliko manjši pospeševalnik delcev, kot je švicarski CERN. Center za nevrološke raziskave SISSA v Trstu pa je ravno tako sami v svetovni špici kognitivne nevroznanosti. Vse to je posledica uporabe režima, ki je omogočal razvoj in je nudil perspektivo ne glede na ovire, ki jih ta prostor vsebuje.

 

Mar je prelepo, da bi lahko verjeli? Ban Ki Moon se je 23. oktobra 2015 podpisal pod resolucijo Varnostnega sveta Združenih Narodov, v kateri je zapisano, da je STO delujoča, in nikoli ukinjena državna tvorba. Zamenjana je bila zgolj civilna administracija, ki je prešla iz rok ZDA, Velike Britanije in jugoslovanske vojske v Cono A (italijanska civilna administracija) ter Cono B (jugoslovanska civilna administracija). Različne institucije kot npr. OECD v svojih evidencah potrjujejo to dejstvo. Možnosti, ki jih ponuja režim STO, so povsem konkurenčne vsem večjim prostoekonomskim conam po svetu. Študija iz Harvarda je pokazala, da je vsak investiran dolar v takšnem okolju povrnjen šestkratno.

 

Tokrat se ne bom vprašal, zakaj tega nismo nikoli prej slišali ali uporabili. V danem trenutku je to irelevantno. Vprašanje je le, kaj bomo od tu naprej. Vsaka država ima svoj poslovni model. Pravni okvirji so postavljeni. Posel je stvar dogovora. Ali smo pripravljeni prevzeti lastno odgovornost za nov poslovni model, ki omogoča globalno konkurenčnost, predvsem pa manjšo odvisnost od Evrope in finančnih institucij? Ali smo dovolj nori in drzni, da zagrizemo v multikulturnost, perspektivo in globalni trg? Ideal države, v kateri bi živel motiviran, je na dlani. Z manj meja, z večjim pretokom ljudi različnih narodnosti in kultur, predvsem pa s perspektivo, ki ima realen potencial na globalnem trgu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.568
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.222
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.776
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.537
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.014
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 994