Razkrivamo

Svobodno tržaško ozemlje, predolgo pozabljena slovenska priložnost za globalni preboj

Vsaka država ima svoj poslovni model: pravni okvirji so postavljeni, posel stvar dogovora. Smo pripravljeni prevzeti lastno odgovornost za nov poslovni model, ki omogoča globalno konkurenčnost ter odvisnost od Evrope in finančnih institucij? Kajti imamo ga pred nosom, že 70 let: Svobodno tržaško ozemlje...

10.04.2016 20:07
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   sto   svobodno tržaško ozemlje   trst   cona a   cona b   italija   slovenija

Foto: pressat.co.uk

Še vedno hočemo verjeti, da je rešitev zunaj nas, da je odgovornost zunaj nas, da bo nekdo drug za nas opravil vso umazano delo, sami pa bomo zgolj urejeni, bogati, ugledni, predvsem pa svobodni državljani.

Ali obstaja obstaja kakšna drugačna perspektiva kot nam je ponujena? V poplavi pesimizma ter intelektualističnega cinizma v slovenskem prostoru nekako pogrešam diskurz o idealu. Ideal je tisto nevidno gorivo, ki se izraža skozi identiteto nacije. Koliko nas zna povedati kdo smo in kam gremo? Težave, s katerimi se slovenska odraščujoča država sooča, so povsem normalni zapleti vsakega razvijajočega se naroda. Prehod iz kolektivistične kulture v individualistično, katero ponuja demokratični kapitalizem, je v današnjih okoliščinah pač takšen, kot ga doživljamo. Lahko si domišljamo, da je zunaj meja bolje, lepše, udobneje, pa vendarle je begu možganov skupno le to, da se v Sloveniji ne da prosperirati. Ker želim predstaviti idejo, ki omogoča perspektivo, vabim k odprtemu umu ob prebiranju zapisanega.

 

Medtem, ko se večina zapleta v detaljih nekoč zapisane zakonodaje, obstaja prostor, kjer so zakoni dosti bolj preprosti, in še vedno omogočajo vse tisto, po čemer hrepeni praktično vsak prebivalec zemljske oble – perspektivo in priložnost. Posameznik, ki se zaveda, da njegov obstoj ni zgolj pravica, ampak da je tudi del skupnosti, v kateri kontribuira s svojim zgledom in aktivno participacijo, je eden izmed manjkajočih idealov te mlade državice. Srž diskurza je delitev, dualnost, polarizacija, ki omogoča majhnim skupinam, da prevladajo v relativni večini. In kljub temu, da smo vsak dan priča utrjevanju prepričanj, da majhne skupine obvladujejo sistem, nihče ne zaneti iskre, ki bi v ljudeh prebudila upanje in vero v ideal.

 

 

Metafora o peskovniku

 

V slovenskem prostoru ni več avtoritete, kateri bi državljani lahko zaupali. Na križu so končali odvetniki, sodniki, učitelji in profesorji, zdravniki in politiki, pa tudi novinarji in policaji. To je del demokratičnega procesa. Kljub razburjanju in dokazovanju, kako napačna je strategija razbijanja avtoritet, nihče ne prepozna lastne odgovornosti, ampak jo zunanje atribuira. Ob tem se poraja vprašanje, ali smo sploh pripravljeni na lastno odgovornost, ki jo ponuja današnje okolje. Naše okolje pa ni zgolj peskovnik ograjen z mejami Republike Slovenije, temveč je to naša izhodiščna točka na globalnem trgu. V tem peskovniku poznamo praktično vsako hibo in pomanjkljivost, ne vidimo pa, da je to peskovnik, v katerem je pesek potrebno prekopati, vsake toliko dosuti nov pesek, ter omogočiti tudi ostalim, da se priključijo igri. Mar bomo res verjeli, da obstaja samo en peskovnik? Da peska ni več?

 

Morda pa je metafora o peskovniku še dosti bolj aktualna, kot bi si lahko predstavljali. Dogajanje čez lužo nam omogoča vpogled v absurd velikih narodov, kjer t.i. intelekt ne more akceptirati predstavljene statistike v tekoči kampanji. Kako podoben vzorec majhni Sloveniji. Pri vseh globinskih ekonomskih, antropoloških, psiholoških in političnih analizah še vedno ne verjamemo lastnim podatkom. Še vedno hočemo verjeti, da je rešitev zunaj nas, da je odgovornost zunaj nas, da bo nekdo drug za nas opravil vso umazano delo, sami pa bomo zgolj urejeni, bogati, ugledni, predvsem pa svobodni državljani. Kdo bo dovolj nor, da bo z vero v ideal spremenil svet? To je namreč lastnost vseh velikih voditeljev. In drznost. Drznost, da prisluhne vsem, in izbere pot, ki je ni še nihče pred njim. Če bi imel možnost "brainstormati" s takšno persono, bi mu predstavil svoj ideal. Povedal bi mu za življenjsko okolje, kjer je iskrenost vrednota, fokus je na pozitivne lastnosti sočloveka, ter rezultati nagrajeni.

 

Ko so ugotovaljali, zakaj je Peter Prevc tako uspešen, so mu pripisali preprosti misli, osredotočenost na cilj ter na svoje veščine in sposobnosti, nagradam pa ne pripisuje mitoloških učinkov, in s tem ostaja prizemljen v okviru svojih lastnih kriterijev. Nagrada je predpisana, vse ostalo je opcijsko. Fant se drži pravil. Svojih. Njegov lastni moralno-etičen okvir je takšen. Takšnih sodržavljanov bi si želel, ki ne potrebujejo predpis za vsak vdih zraka in so sposobni sami oceniti, kaj je prav in kaj ne. Država se prične pri ljudeh. To smo vsi pozabili, in prav je da se VSI tega tudi spomnimo.

 

 

Svobodno tržaško ozemlje

 

In ker en ideal že imamo med ljudmi, potrebujemo še državniškega, patriotskega, ki ne izhaja iz nestrpnosti in delitve, marveč povezuje in nudi perspektivo na globalnem parketu. Kot vsaka kriza je tudi tokratna ponudila vsaj eno perspektivo, ki čaka na svoj trenutek. Po drugi svetovni vojni so na območju tržaškega zaliva zavezniške sile zasejale seme državice, ki je še po sedemdesetih letih aktualna v najbolj ideološkem kontekstu, kot si ga lahko zamislimo. Poimenovali so jo Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki promovira multikulturnost, strpnost, in sožitje različnih narodov na enotnem ozemlju. Nastala je s Pariško mirovno pogodbo leta 1947, ter bila nadalje natančneje opredeljena z Londonskim memorandumom (1954) in Osimskim sporazumom (1975).

 

Civilno gibanje je ob predlogu, da se v Žavljah zgradi plinski terminal, naletelo na pravne ovire in dokumente, katerih italijanska sodišča niso smela presojati. S svojo aktivno participacijo so državljani pridobili dovolj informacij o tem, da neposredno na našem območju obstaja režim, ki ga uporabaljajo svetovne velesile kot so ZDA, Velika Britanija, Rusija, sami pa ne moremo verjeti, da je kaj takega možno. To je režim, kot ga imajo Hong Kong, London City, Hamburg in še bi lahko naštevali. To je prosta ekonomska cona, ki velikanom kot je Illy, omogoča, da je s prodajo kave globalni igralec. Nad Trstom je zrasel nekoliko manjši pospeševalnik delcev, kot je švicarski CERN. Center za nevrološke raziskave SISSA v Trstu pa je ravno tako sami v svetovni špici kognitivne nevroznanosti. Vse to je posledica uporabe režima, ki je omogočal razvoj in je nudil perspektivo ne glede na ovire, ki jih ta prostor vsebuje.

 

Mar je prelepo, da bi lahko verjeli? Ban Ki Moon se je 23. oktobra 2015 podpisal pod resolucijo Varnostnega sveta Združenih Narodov, v kateri je zapisano, da je STO delujoča, in nikoli ukinjena državna tvorba. Zamenjana je bila zgolj civilna administracija, ki je prešla iz rok ZDA, Velike Britanije in jugoslovanske vojske v Cono A (italijanska civilna administracija) ter Cono B (jugoslovanska civilna administracija). Različne institucije kot npr. OECD v svojih evidencah potrjujejo to dejstvo. Možnosti, ki jih ponuja režim STO, so povsem konkurenčne vsem večjim prostoekonomskim conam po svetu. Študija iz Harvarda je pokazala, da je vsak investiran dolar v takšnem okolju povrnjen šestkratno.

 

Tokrat se ne bom vprašal, zakaj tega nismo nikoli prej slišali ali uporabili. V danem trenutku je to irelevantno. Vprašanje je le, kaj bomo od tu naprej. Vsaka država ima svoj poslovni model. Pravni okvirji so postavljeni. Posel je stvar dogovora. Ali smo pripravljeni prevzeti lastno odgovornost za nov poslovni model, ki omogoča globalno konkurenčnost, predvsem pa manjšo odvisnost od Evrope in finančnih institucij? Ali smo dovolj nori in drzni, da zagrizemo v multikulturnost, perspektivo in globalni trg? Ideal države, v kateri bi živel motiviran, je na dlani. Z manj meja, z večjim pretokom ljudi različnih narodnosti in kultur, predvsem pa s perspektivo, ki ima realen potencial na globalnem trgu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.206
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.259
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.828
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.536
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.373
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.967
09/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 412
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721