Razkrivamo

Svobodno tržaško ozemlje, predolgo pozabljena slovenska priložnost za globalni preboj

Vsaka država ima svoj poslovni model: pravni okvirji so postavljeni, posel stvar dogovora. Smo pripravljeni prevzeti lastno odgovornost za nov poslovni model, ki omogoča globalno konkurenčnost ter odvisnost od Evrope in finančnih institucij? Kajti imamo ga pred nosom, že 70 let: Svobodno tržaško ozemlje...

10.04.2016 20:07
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   sto   svobodno tržaško ozemlje   trst   cona a   cona b   italija   slovenija

Foto: pressat.co.uk

Še vedno hočemo verjeti, da je rešitev zunaj nas, da je odgovornost zunaj nas, da bo nekdo drug za nas opravil vso umazano delo, sami pa bomo zgolj urejeni, bogati, ugledni, predvsem pa svobodni državljani.

Ali obstaja obstaja kakšna drugačna perspektiva kot nam je ponujena? V poplavi pesimizma ter intelektualističnega cinizma v slovenskem prostoru nekako pogrešam diskurz o idealu. Ideal je tisto nevidno gorivo, ki se izraža skozi identiteto nacije. Koliko nas zna povedati kdo smo in kam gremo? Težave, s katerimi se slovenska odraščujoča država sooča, so povsem normalni zapleti vsakega razvijajočega se naroda. Prehod iz kolektivistične kulture v individualistično, katero ponuja demokratični kapitalizem, je v današnjih okoliščinah pač takšen, kot ga doživljamo. Lahko si domišljamo, da je zunaj meja bolje, lepše, udobneje, pa vendarle je begu možganov skupno le to, da se v Sloveniji ne da prosperirati. Ker želim predstaviti idejo, ki omogoča perspektivo, vabim k odprtemu umu ob prebiranju zapisanega.

 

Medtem, ko se večina zapleta v detaljih nekoč zapisane zakonodaje, obstaja prostor, kjer so zakoni dosti bolj preprosti, in še vedno omogočajo vse tisto, po čemer hrepeni praktično vsak prebivalec zemljske oble – perspektivo in priložnost. Posameznik, ki se zaveda, da njegov obstoj ni zgolj pravica, ampak da je tudi del skupnosti, v kateri kontribuira s svojim zgledom in aktivno participacijo, je eden izmed manjkajočih idealov te mlade državice. Srž diskurza je delitev, dualnost, polarizacija, ki omogoča majhnim skupinam, da prevladajo v relativni večini. In kljub temu, da smo vsak dan priča utrjevanju prepričanj, da majhne skupine obvladujejo sistem, nihče ne zaneti iskre, ki bi v ljudeh prebudila upanje in vero v ideal.

 

 

Metafora o peskovniku

 

V slovenskem prostoru ni več avtoritete, kateri bi državljani lahko zaupali. Na križu so končali odvetniki, sodniki, učitelji in profesorji, zdravniki in politiki, pa tudi novinarji in policaji. To je del demokratičnega procesa. Kljub razburjanju in dokazovanju, kako napačna je strategija razbijanja avtoritet, nihče ne prepozna lastne odgovornosti, ampak jo zunanje atribuira. Ob tem se poraja vprašanje, ali smo sploh pripravljeni na lastno odgovornost, ki jo ponuja današnje okolje. Naše okolje pa ni zgolj peskovnik ograjen z mejami Republike Slovenije, temveč je to naša izhodiščna točka na globalnem trgu. V tem peskovniku poznamo praktično vsako hibo in pomanjkljivost, ne vidimo pa, da je to peskovnik, v katerem je pesek potrebno prekopati, vsake toliko dosuti nov pesek, ter omogočiti tudi ostalim, da se priključijo igri. Mar bomo res verjeli, da obstaja samo en peskovnik? Da peska ni več?

 

Morda pa je metafora o peskovniku še dosti bolj aktualna, kot bi si lahko predstavljali. Dogajanje čez lužo nam omogoča vpogled v absurd velikih narodov, kjer t.i. intelekt ne more akceptirati predstavljene statistike v tekoči kampanji. Kako podoben vzorec majhni Sloveniji. Pri vseh globinskih ekonomskih, antropoloških, psiholoških in političnih analizah še vedno ne verjamemo lastnim podatkom. Še vedno hočemo verjeti, da je rešitev zunaj nas, da je odgovornost zunaj nas, da bo nekdo drug za nas opravil vso umazano delo, sami pa bomo zgolj urejeni, bogati, ugledni, predvsem pa svobodni državljani. Kdo bo dovolj nor, da bo z vero v ideal spremenil svet? To je namreč lastnost vseh velikih voditeljev. In drznost. Drznost, da prisluhne vsem, in izbere pot, ki je ni še nihče pred njim. Če bi imel možnost "brainstormati" s takšno persono, bi mu predstavil svoj ideal. Povedal bi mu za življenjsko okolje, kjer je iskrenost vrednota, fokus je na pozitivne lastnosti sočloveka, ter rezultati nagrajeni.

 

Ko so ugotovaljali, zakaj je Peter Prevc tako uspešen, so mu pripisali preprosti misli, osredotočenost na cilj ter na svoje veščine in sposobnosti, nagradam pa ne pripisuje mitoloških učinkov, in s tem ostaja prizemljen v okviru svojih lastnih kriterijev. Nagrada je predpisana, vse ostalo je opcijsko. Fant se drži pravil. Svojih. Njegov lastni moralno-etičen okvir je takšen. Takšnih sodržavljanov bi si želel, ki ne potrebujejo predpis za vsak vdih zraka in so sposobni sami oceniti, kaj je prav in kaj ne. Država se prične pri ljudeh. To smo vsi pozabili, in prav je da se VSI tega tudi spomnimo.

 

 

Svobodno tržaško ozemlje

 

In ker en ideal že imamo med ljudmi, potrebujemo še državniškega, patriotskega, ki ne izhaja iz nestrpnosti in delitve, marveč povezuje in nudi perspektivo na globalnem parketu. Kot vsaka kriza je tudi tokratna ponudila vsaj eno perspektivo, ki čaka na svoj trenutek. Po drugi svetovni vojni so na območju tržaškega zaliva zavezniške sile zasejale seme državice, ki je še po sedemdesetih letih aktualna v najbolj ideološkem kontekstu, kot si ga lahko zamislimo. Poimenovali so jo Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki promovira multikulturnost, strpnost, in sožitje različnih narodov na enotnem ozemlju. Nastala je s Pariško mirovno pogodbo leta 1947, ter bila nadalje natančneje opredeljena z Londonskim memorandumom (1954) in Osimskim sporazumom (1975).

 

Civilno gibanje je ob predlogu, da se v Žavljah zgradi plinski terminal, naletelo na pravne ovire in dokumente, katerih italijanska sodišča niso smela presojati. S svojo aktivno participacijo so državljani pridobili dovolj informacij o tem, da neposredno na našem območju obstaja režim, ki ga uporabaljajo svetovne velesile kot so ZDA, Velika Britanija, Rusija, sami pa ne moremo verjeti, da je kaj takega možno. To je režim, kot ga imajo Hong Kong, London City, Hamburg in še bi lahko naštevali. To je prosta ekonomska cona, ki velikanom kot je Illy, omogoča, da je s prodajo kave globalni igralec. Nad Trstom je zrasel nekoliko manjši pospeševalnik delcev, kot je švicarski CERN. Center za nevrološke raziskave SISSA v Trstu pa je ravno tako sami v svetovni špici kognitivne nevroznanosti. Vse to je posledica uporabe režima, ki je omogočal razvoj in je nudil perspektivo ne glede na ovire, ki jih ta prostor vsebuje.

 

Mar je prelepo, da bi lahko verjeli? Ban Ki Moon se je 23. oktobra 2015 podpisal pod resolucijo Varnostnega sveta Združenih Narodov, v kateri je zapisano, da je STO delujoča, in nikoli ukinjena državna tvorba. Zamenjana je bila zgolj civilna administracija, ki je prešla iz rok ZDA, Velike Britanije in jugoslovanske vojske v Cono A (italijanska civilna administracija) ter Cono B (jugoslovanska civilna administracija). Različne institucije kot npr. OECD v svojih evidencah potrjujejo to dejstvo. Možnosti, ki jih ponuja režim STO, so povsem konkurenčne vsem večjim prostoekonomskim conam po svetu. Študija iz Harvarda je pokazala, da je vsak investiran dolar v takšnem okolju povrnjen šestkratno.

 

Tokrat se ne bom vprašal, zakaj tega nismo nikoli prej slišali ali uporabili. V danem trenutku je to irelevantno. Vprašanje je le, kaj bomo od tu naprej. Vsaka država ima svoj poslovni model. Pravni okvirji so postavljeni. Posel je stvar dogovora. Ali smo pripravljeni prevzeti lastno odgovornost za nov poslovni model, ki omogoča globalno konkurenčnost, predvsem pa manjšo odvisnost od Evrope in finančnih institucij? Ali smo dovolj nori in drzni, da zagrizemo v multikulturnost, perspektivo in globalni trg? Ideal države, v kateri bi živel motiviran, je na dlani. Z manj meja, z večjim pretokom ljudi različnih narodnosti in kultur, predvsem pa s perspektivo, ki ima realen potencial na globalnem trgu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.931
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.735
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.286
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.407
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 902
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 877
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 619
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 486
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 962