V Berlinu pišem komentar o konstruktorju modernosti in njegovi umetniški reviji. Poleg mene je reprint berlinske umetniške revije Der Sturm z naslovom Junge Slowenische Kunst, ki jo imam namen jutri podariti Dietru Zieglu, razsvetljenem lastniku multikulturnega centra Kuhlhaus. Urednik in lastnik revije Der Sturm je bil Herwarth Walden. Reprint slovenske tematske številke Der Sturma, ki je izšel leta 1929, smo proizvedli pred petimi leti z Dunjo in Miho, z dr. Tatjano Rojc, dr. Levom Kreftom, Mestno galerijo Ljubljana in Marino Bressan, ki ima v svoji lasti celotno zbirko Der Sturma.

Uredništvo revije Der Sturm je bilo nedaleč od Kuhlhausa. Revija je začela izhajati leta 1910, vse do leta 1932. Iz letnice prenehanja izhajanja revije je natančno razviden hitlerjanski duh časa, ki jo je določal zadnjih deset let. Slovenska tematska številka je izšla leta 1929,  ko je bila v času že izostrena kompleksnost  krize. To, da je navkljub vsemu izšla, je bila zaslužna predvsem Waldnova bojevita osebnost in njegova želja razumeti, kaj in kako se je manifestiral vznik modernistične stilne formacije na jugovzhodni potezi Evrope.

Berlin se vedno rad gleda v Parizu, nikoli pa ne more odvrniti pogleda od Moskve, tudi če bi hotel, zelo poredko pa pogleda v smer Ljubljane. Leta 1928 in leta 1929 se je to zgodilo na izjemen način. Slovenski avantgardisti so se odzval reformatorju. Ferdo Delak: "To  je živ modernistični poziv k skupnemu delu proti staremu razumevanju, proti staremu malodušju, proti stari pasivnosti za novo vsečloveško umetnost; za obnavljajočo in sintetično, kolektivno umetnost."

S takšno dikcijo so se slovenski umetniki okrog revije Tank zahvalili Herwarthu in Nelle Walden za njuno garanje v umetnosti in delovanje za gradnjo evropske duhovne evforije. Waldnovo delo je bilo v tistem času primerljivo s futuristom Filippom Tomassom Marinettijem in kasneje z delom nadrealista Andreja Bretona. Uredništvo Der Sturma je bilo na  začetku delovanja na Postsdamer Strasse 18, v tretjem obdobju na Postdamer Strasse 134 A. Vmes so urednikovali na Ecke Margareten Strasse.

Naslove uredništev revije sem poiskal v izvrstno zasnovani in metodološko natančno premišljeni knjigi postmodernističnega zgodovinjenja z naslovom Die Potsdamer Strasse. Knjigo sta mi pred leti podarila avtorja Sibylle Nagele in Joy Markert. Veliko sliko nevarne zgodovine medvojne Nemčije sta mi avtorja izrisala skozi mikrolokacijo te znane berlinske ulice. Vse in ves svet predvsem v Nemčiji v eni sami ulici mesta Berlin. Na njej so v vzporedju hišnih številk živeli v istem času imena in priimki ter delovale inštitucije, ki so si bile v nepomirljivem soodnosu. V eni od hiši je delovala rasistična Nemška kolonialna združba, v drugi Nemško psihoanalitsko društvo, v tretji je nacionalsocialistična založba tiskala najodurnejše antirasistične pamflete. Med vsemi njimi pa je oblikovala ekspresionistična lepota osrednje modernistične revije svetovnega formata Der Sturm. Bila je monumentalno "trobilo modernizma in modernega sveta".

Herward Walden: "Umetniška dela so organizmi, umetnost je oblikovano življenje."

Herwarth Walden jo je ustanovil vsemu navljub. V zadnjem obdobju obstoja revije se je leta 1929 izoblikovala slovenska tematska številka. Umetniki okrog umetnike revije Tank so sprožili proces evropeizacije modernističnega koncepta slovenske umetnosti. Z revijo Junge Slowenische Kunst so bili prvič postavljeni v os in očišče časa Evrope in sveta. Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Marij Kogoj, Edvard Stepančič, Veno Pilon so stopili v kontekst umetnosti in umetnikov, kot so Vasilij Vasiljevič Kandinski, Paul Klee, Oskar Kokoschka, Hans Arp, Giacomo Balla, Umberto Boccioni, Max Ernst, Alexander Archipenko, Frenard Leger, Franz Marc, Marc Chagall, Robert Delaunay in Sonia Delaunay, Natalija Gončarova, Piet Mondrian...

Naj vas opozorim na dve manj znani dejstvi v zvezi z revijo Der Sturm. Prvo dejstvo: nekaj številk pred slovensko tematsko številko je izšel na naslovnici revije grafizem Avgusta Černigoja. Drugo dejstvo: leta 1926 je imel v reviji objavo religiozni ekspresionist France Kralj.

Herwarth Walden je manifestiral sintetično umetnost, umetnost združevanja umetniških jezikov in tehnologij. V času pred I. svetovno vojno je objavljal kritike in teoretske besedila o izhodiščih ekpresionizma, ki ga še danes delimo na akcionistični in religiozni ekspresionizem. V kasnejših letih pa je pojem ekspresionizma razumel na poseben način, v razširjenem smislu, vanj je vključeval monogotere evropske -izme, od kubizma, futurizma, konstruktivizma in celo dadaizma.

***

Med pavzo pisanja komentarja odidem na krajši večerni sprehod od Alexanderplatza v smeri Volksbune in trga Rose Luxemburg. Ter se po slučajnih poteh znajdem pred osvetljeno Brechtovo hišo. No, Bertold Brecht je bil na začetku svoje umetniške poti akcionistični ekspresionist. Ko je Herwath Walden leta 1910 začel objavljati Der Sturm, je imel Bertold Brecht dvanajst let. Vrnem se k računalniku!

Septembra leta 1928 Waldnovi prijatelji organizirajo velika slavja ob njegovi petdesetletnici. Ob tej priložnosti izide posebna številka, v katero je vključenih neposredno in posredno 350 umetnikov iz vseh svetovnih koordinat. Tako je bil tudi Ferdo Delak, urednik revije Tank, povabljen na rojstnodnevna slavja. Udeležil se jih je skupaj z igralcem Milanom Košičem. Na zabavi vseh zabav berlinskega Eldorada so se dogovorili za izid slovenske številke, ki je izšla šest mesecev kasneje. Čez nekaj let so hitlerjanci revijo ukinili. Adolf Govno se je osebno potrudil, da je anatemiziral uredniške in galerijske napore. Ta amaterski umetnik je avtentično sovražil abstrakcioniste, ekspresioniste, kubiste in celo futuriste. Manj znano dejstvo je, da so v Berlinu leta 1939 prepovedali razstavo futuristov, ki so bili sicer v nenačelni koaliciji s fašisti.

Vse v zvezi z Waldnom je potekalo po znanem zločinskem zaporedju, ki so ga izvajali nad t.i. "avantgardnimi akterji" v različnih časih, vedno pa v "Blut und Boden" maniri in s policijsko mentaliteto.

Junge Slowenische Kunst in Neue Bolgarishe Kunst.

Leto 1929: Slovenska tematska številka revije Der Sturm je pomembna za evropeizacijo slovenske umetnosti, za civilizacijsko povezavo nemške metropole s slovensko metropolo. Walden je imel na samem začetku konceptualno idejo, da vzpostavi jugoslovansko tematsko številko, toda z vpogledom v duh časa Balkanije ter odličnostjo slovenskih protagonistov avantgardistov in modernistov pa se je po premisleku odločil za slovensko tematsko izdajo. To je bila številka brez zamudniških blaznosti, tako značilnih za pretekle stilne formacije na Slovenskem.

Srečko Kosovel je bil leta 1929 že tri leta med zvezdami. Der Sturm je objavljal živo umetnost in žive umetnike, zato Srečka ni bilo v izboru. Herwarth Walden je postavil spomenik slovenski avantgardni in modernistični umetnosti, slovenski umetniki pa so svojimi umetninami: tržaški konstruktivistični ambient, arhitekturo Teatra masse in opero Črne maske so v Evropi sprožili veliko modernistično sintezo, ki so jo morali braniti pred "blaznimi amaterji".