Komentar

Diskretni šarm neke ulice skozi burna leta nemške blaznosti

Na znameniti berlinski Potsdamer Strasse so nekoč domovale inštitucije, ki so si bile v nepomirljivem soodnosu; v eni hiši je delovala rasistična Nemška kolonialna združba, v drugi Nemško psihoanalitsko društvo, v tretji je nacionalsocialistična založba tiskala najodurnejše antirasistične pamflete. Toda vmes se je oblikovala ekspresionistična lepota osrednje modernistične revije svetovnega formata Der Sturm.

10.04.2016 07:39
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   berlin   ljubljana   der sturm   potsdamer strasse   Herwath Walden

Foto: arhiv Portala PLUS

Berlin se vedno rad gleda v Parizu, nikoli pa ne more odvrniti pogleda od Moskve.

V Berlinu pišem komentar o konstruktorju modernosti in njegovi umetniški reviji. Poleg mene je reprint berlinske umetniške revije Der Sturm z naslovom Junge Slowenische Kunst, ki jo imam namen jutri podariti Dietru Zieglu, razsvetljenem lastniku multikulturnega centra KuhlhausUrednik in lastnik revije Der Sturm je bil Herwarth WaldenReprint slovenske tematske številke Der Sturma, ki je izšel leta 1929, smo proizvedli pred petimi leti z Dunjo in Miho, z dr. Tatjano Rojc, dr. Levom Kreftom, Mestno galerijo Ljubljana in Marino Bressan, ki ima v svoji lasti celotno zbirko Der Sturma.

 

Uredništvo revije Der Sturm je bilo nedaleč od Kuhlhausa. Revija je začela izhajati leta 1910, vse do leta 1932. Iz letnice prenehanja izhajanja revije je natančno razviden hitlerjanski duh časa, ki jo je določal zadnjih deset let. Slovenska tematska številka je izšla leta 1929,  ko je bila v času že izostrena kompleksnost  krize. To, da je navkljub vsemu izšla, je bila zaslužna predvsem Waldnova bojevita osebnost in njegova želja razumeti, kaj in kako se je manifestiral vznik modernistične stilne formacije na jugovzhodni potezi Evrope.

 

Berlin se vedno rad gleda v Parizu, nikoli pa ne more odvrniti pogleda od Moskve, tudi če bi hotel, zelo poredko pa pogleda v smer Ljubljane. Leta 1928 in leta 1929 se je to zgodilo na izjemen način. Slovenski avantgardisti so se odzval reformatorju. Ferdo Delak: "To  je živ modernistični poziv k skupnemu delu proti staremu razumevanju, proti staremu malodušju, proti stari pasivnosti za novo vsečloveško umetnost; za obnavljajočo in sintetično, kolektivno umetnost."

 

S takšno dikcijo so se slovenski umetniki okrog revije Tank zahvalili Herwarthu in Nelle Walden za njuno garanje v umetnosti in delovanje za gradnjo evropske duhovne evforije. Waldnovo delo je bilo v tistem času primerljivo s futuristom Filippom Tomassom Marinettijem in kasneje z delom nadrealista Andreja BretonaUredništvo Der Sturma je bilo na  začetku delovanja na Postsdamer Strasse 18, v tretjem obdobju na Postdamer Strasse 134 A. Vmes so urednikovali na Ecke Margareten Strasse.

 

Naslove uredništev revije sem poiskal v izvrstno zasnovani in metodološko natančno premišljeni knjigi postmodernističnega zgodovinjenja z naslovom Die Potsdamer Strasse. Knjigo sta mi pred leti podarila avtorja Sibylle Nagele in Joy Markert. Veliko sliko nevarne zgodovine medvojne Nemčije sta mi avtorja izrisala skozi mikrolokacijo te znane berlinske ulice. Vse in ves svet predvsem v Nemčiji v eni sami ulici mesta Berlin. Na njej so v vzporedju hišnih številk živeli v istem času imena in priimki ter delovale inštitucije, ki so si bile v nepomirljivem soodnosu. V eni od hiši je delovala rasistična Nemška kolonialna združba, v drugi Nemško psihoanalitsko društvo, v tretji je nacionalsocialistična založba tiskala najodurnejše antirasistične pamflete. Med vsemi njimi pa je oblikovala ekspresionistična lepota osrednje modernistične revije svetovnega formata Der Sturm. Bila je monumentalno "trobilo modernizma in modernega sveta".

 


Herward Walden: "Umetniška dela so organizmi, umetnost je oblikovano življenje."

 

Herwarth Walden jo je ustanovil vsemu navljub. V zadnjem obdobju obstoja revije se je leta 1929 izoblikovala slovenska tematska številka. Umetniki okrog umetnike revije Tank so sprožili proces evropeizacije modernističnega koncepta slovenske umetnosti. Z revijo Junge Slowenische Kunst so bili prvič postavljeni v os in očišče časa Evrope in sveta. Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Marij Kogoj, Edvard Stepančič, Veno Pilon so stopili v kontekst umetnosti in umetnikov, kot so Vasilij Vasiljevič Kandinski, Paul Klee, Oskar Kokoschka, Hans Arp, Giacomo Balla, Umberto Boccioni, Max Ernst, Alexander Archipenko, Frenard Leger, Franz Marc, Marc Chagall, Robert Delaunay in Sonia Delaunay, Natalija Gončarova, Piet Mondrian...

 

Naj vas opozorim na dve manj znani dejstvi v zvezi z revijo Der Sturm. Prvo dejstvo: nekaj številk pred slovensko tematsko številko je izšel na naslovnici revije grafizem Avgusta Černigoja. Drugo dejstvo: leta 1926 je imel v reviji objavo religiozni ekspresionist France Kralj.

 

Herwarth Walden je manifestiral sintetično umetnost, umetnost združevanja umetniških jezikov in tehnologij. V času pred I. svetovno vojno je objavljal kritike in teoretske besedila o izhodiščih ekpresionizma, ki ga še danes delimo na akcionistični in religiozni ekspresionizem. V kasnejših letih pa je pojem ekspresionizma razumel na poseben način, v razširjenem smislu, vanj je vključeval monogotere evropske -izme, od kubizma, futurizma, konstruktivizma in celo dadaizma.

 

 

***

 

Med pavzo pisanja komentarja odidem na krajši večerni sprehod od Alexanderplatza v smeri Volksbune in trga Rose Luxemburg. Ter se po slučajnih poteh znajdem pred osvetljeno Brechtovo hišo. No, Bertold Brecht je bil na začetku svoje umetniške poti akcionistični ekspresionist. Ko je Herwath Walden leta 1910 začel objavljati Der Sturm, je imel Bertold Brecht dvanajst let. Vrnem se k računalniku!

 

Septembra leta 1928 Waldnovi prijatelji organizirajo velika slavja ob njegovi petdesetletnici. Ob tej priložnosti izide posebna številka, v katero je vključenih neposredno in posredno 350 umetnikov iz vseh svetovnih koordinat. Tako je bil tudi Ferdo Delak, urednik revije Tank, povabljen na rojstnodnevna slavja. Udeležil se jih je skupaj z igralcem Milanom Košičem. Na zabavi vseh zabav berlinskega Eldorada so se dogovorili za izid slovenske številke, ki je izšla šest mesecev kasneje. Čez nekaj let so hitlerjanci revijo ukinili. Adolf Govno se je osebno potrudil, da je anatemiziral uredniške in galerijske napore. Ta amaterski umetnik je avtentično sovražil abstrakcioniste, ekspresioniste, kubiste in celo futuriste. Manj znano dejstvo je, da so v Berlinu leta 1939 prepovedali razstavo futuristov, ki so bili sicer v nenačelni koaliciji s fašisti.

 

Vse v zvezi z Waldnom je potekalo po znanem zločinskem zaporedju, ki so ga izvajali nad t.i. "avantgardnimi akterji" v različnih časih, vedno pa v "Blut und Boden" maniri in s policijsko mentaliteto.

 

Junge Slowenische Kunst in Neue Bolgarishe Kunst.

 

Leto 1929: Slovenska tematska številka revije Der Sturm je pomembna za evropeizacijo slovenske umetnosti, za civilizacijsko povezavo nemške metropole s slovensko metropolo. Walden je imel na samem začetku konceptualno idejo, da vzpostavi jugoslovansko tematsko številko, toda z vpogledom v duh časa Balkanije ter odličnostjo slovenskih protagonistov avantgardistov in modernistov pa se je po premisleku odločil za slovensko tematsko izdajo. To je bila številka brez zamudniških blaznosti, tako značilnih za pretekle stilne formacije na Slovenskem.

 

Srečko Kosovel je bil leta 1929 že tri leta med zvezdami. Der Sturm je objavljal živo umetnost in žive umetnike, zato Srečka ni bilo v izboru. Herwarth Walden je postavil spomenik slovenski avantgardni in modernistični umetnosti, slovenski umetniki pa so svojimi umetninami: tržaški konstruktivistični ambient, arhitekturo Teatra masse in opero Črne maske so v Evropi sprožili veliko modernistično sintezo, ki so jo morali braniti pred "blaznimi amaterji".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
5
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.482
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.879
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.949
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.023
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.438
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.486
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.201
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.148
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.200