Komentar

Diskretni šarm neke ulice skozi burna leta nemške blaznosti

Na znameniti berlinski Potsdamer Strasse so nekoč domovale inštitucije, ki so si bile v nepomirljivem soodnosu; v eni hiši je delovala rasistična Nemška kolonialna združba, v drugi Nemško psihoanalitsko društvo, v tretji je nacionalsocialistična založba tiskala najodurnejše antirasistične pamflete. Toda vmes se je oblikovala ekspresionistična lepota osrednje modernistične revije svetovnega formata Der Sturm.

10.04.2016 07:39
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   berlin   ljubljana   der sturm   potsdamer strasse   Herwath Walden

Foto: arhiv Portala PLUS

Berlin se vedno rad gleda v Parizu, nikoli pa ne more odvrniti pogleda od Moskve.

V Berlinu pišem komentar o konstruktorju modernosti in njegovi umetniški reviji. Poleg mene je reprint berlinske umetniške revije Der Sturm z naslovom Junge Slowenische Kunst, ki jo imam namen jutri podariti Dietru Zieglu, razsvetljenem lastniku multikulturnega centra KuhlhausUrednik in lastnik revije Der Sturm je bil Herwarth WaldenReprint slovenske tematske številke Der Sturma, ki je izšel leta 1929, smo proizvedli pred petimi leti z Dunjo in Miho, z dr. Tatjano Rojc, dr. Levom Kreftom, Mestno galerijo Ljubljana in Marino Bressan, ki ima v svoji lasti celotno zbirko Der Sturma.

 

Uredništvo revije Der Sturm je bilo nedaleč od Kuhlhausa. Revija je začela izhajati leta 1910, vse do leta 1932. Iz letnice prenehanja izhajanja revije je natančno razviden hitlerjanski duh časa, ki jo je določal zadnjih deset let. Slovenska tematska številka je izšla leta 1929,  ko je bila v času že izostrena kompleksnost  krize. To, da je navkljub vsemu izšla, je bila zaslužna predvsem Waldnova bojevita osebnost in njegova želja razumeti, kaj in kako se je manifestiral vznik modernistične stilne formacije na jugovzhodni potezi Evrope.

 

Berlin se vedno rad gleda v Parizu, nikoli pa ne more odvrniti pogleda od Moskve, tudi če bi hotel, zelo poredko pa pogleda v smer Ljubljane. Leta 1928 in leta 1929 se je to zgodilo na izjemen način. Slovenski avantgardisti so se odzval reformatorju. Ferdo Delak: "To  je živ modernistični poziv k skupnemu delu proti staremu razumevanju, proti staremu malodušju, proti stari pasivnosti za novo vsečloveško umetnost; za obnavljajočo in sintetično, kolektivno umetnost."

 

S takšno dikcijo so se slovenski umetniki okrog revije Tank zahvalili Herwarthu in Nelle Walden za njuno garanje v umetnosti in delovanje za gradnjo evropske duhovne evforije. Waldnovo delo je bilo v tistem času primerljivo s futuristom Filippom Tomassom Marinettijem in kasneje z delom nadrealista Andreja BretonaUredništvo Der Sturma je bilo na  začetku delovanja na Postsdamer Strasse 18, v tretjem obdobju na Postdamer Strasse 134 A. Vmes so urednikovali na Ecke Margareten Strasse.

 

Naslove uredništev revije sem poiskal v izvrstno zasnovani in metodološko natančno premišljeni knjigi postmodernističnega zgodovinjenja z naslovom Die Potsdamer Strasse. Knjigo sta mi pred leti podarila avtorja Sibylle Nagele in Joy Markert. Veliko sliko nevarne zgodovine medvojne Nemčije sta mi avtorja izrisala skozi mikrolokacijo te znane berlinske ulice. Vse in ves svet predvsem v Nemčiji v eni sami ulici mesta Berlin. Na njej so v vzporedju hišnih številk živeli v istem času imena in priimki ter delovale inštitucije, ki so si bile v nepomirljivem soodnosu. V eni od hiši je delovala rasistična Nemška kolonialna združba, v drugi Nemško psihoanalitsko društvo, v tretji je nacionalsocialistična založba tiskala najodurnejše antirasistične pamflete. Med vsemi njimi pa je oblikovala ekspresionistična lepota osrednje modernistične revije svetovnega formata Der Sturm. Bila je monumentalno "trobilo modernizma in modernega sveta".

 


Herward Walden: "Umetniška dela so organizmi, umetnost je oblikovano življenje."

 

Herwarth Walden jo je ustanovil vsemu navljub. V zadnjem obdobju obstoja revije se je leta 1929 izoblikovala slovenska tematska številka. Umetniki okrog umetnike revije Tank so sprožili proces evropeizacije modernističnega koncepta slovenske umetnosti. Z revijo Junge Slowenische Kunst so bili prvič postavljeni v os in očišče časa Evrope in sveta. Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Marij Kogoj, Edvard Stepančič, Veno Pilon so stopili v kontekst umetnosti in umetnikov, kot so Vasilij Vasiljevič Kandinski, Paul Klee, Oskar Kokoschka, Hans Arp, Giacomo Balla, Umberto Boccioni, Max Ernst, Alexander Archipenko, Frenard Leger, Franz Marc, Marc Chagall, Robert Delaunay in Sonia Delaunay, Natalija Gončarova, Piet Mondrian...

 

Naj vas opozorim na dve manj znani dejstvi v zvezi z revijo Der Sturm. Prvo dejstvo: nekaj številk pred slovensko tematsko številko je izšel na naslovnici revije grafizem Avgusta Černigoja. Drugo dejstvo: leta 1926 je imel v reviji objavo religiozni ekspresionist France Kralj.

 

Herwarth Walden je manifestiral sintetično umetnost, umetnost združevanja umetniških jezikov in tehnologij. V času pred I. svetovno vojno je objavljal kritike in teoretske besedila o izhodiščih ekpresionizma, ki ga še danes delimo na akcionistični in religiozni ekspresionizem. V kasnejših letih pa je pojem ekspresionizma razumel na poseben način, v razširjenem smislu, vanj je vključeval monogotere evropske -izme, od kubizma, futurizma, konstruktivizma in celo dadaizma.

 

 

***

 

Med pavzo pisanja komentarja odidem na krajši večerni sprehod od Alexanderplatza v smeri Volksbune in trga Rose Luxemburg. Ter se po slučajnih poteh znajdem pred osvetljeno Brechtovo hišo. No, Bertold Brecht je bil na začetku svoje umetniške poti akcionistični ekspresionist. Ko je Herwath Walden leta 1910 začel objavljati Der Sturm, je imel Bertold Brecht dvanajst let. Vrnem se k računalniku!

 

Septembra leta 1928 Waldnovi prijatelji organizirajo velika slavja ob njegovi petdesetletnici. Ob tej priložnosti izide posebna številka, v katero je vključenih neposredno in posredno 350 umetnikov iz vseh svetovnih koordinat. Tako je bil tudi Ferdo Delak, urednik revije Tank, povabljen na rojstnodnevna slavja. Udeležil se jih je skupaj z igralcem Milanom Košičem. Na zabavi vseh zabav berlinskega Eldorada so se dogovorili za izid slovenske številke, ki je izšla šest mesecev kasneje. Čez nekaj let so hitlerjanci revijo ukinili. Adolf Govno se je osebno potrudil, da je anatemiziral uredniške in galerijske napore. Ta amaterski umetnik je avtentično sovražil abstrakcioniste, ekspresioniste, kubiste in celo futuriste. Manj znano dejstvo je, da so v Berlinu leta 1939 prepovedali razstavo futuristov, ki so bili sicer v nenačelni koaliciji s fašisti.

 

Vse v zvezi z Waldnom je potekalo po znanem zločinskem zaporedju, ki so ga izvajali nad t.i. "avantgardnimi akterji" v različnih časih, vedno pa v "Blut und Boden" maniri in s policijsko mentaliteto.

 

Junge Slowenische Kunst in Neue Bolgarishe Kunst.

 

Leto 1929: Slovenska tematska številka revije Der Sturm je pomembna za evropeizacijo slovenske umetnosti, za civilizacijsko povezavo nemške metropole s slovensko metropolo. Walden je imel na samem začetku konceptualno idejo, da vzpostavi jugoslovansko tematsko številko, toda z vpogledom v duh časa Balkanije ter odličnostjo slovenskih protagonistov avantgardistov in modernistov pa se je po premisleku odločil za slovensko tematsko izdajo. To je bila številka brez zamudniških blaznosti, tako značilnih za pretekle stilne formacije na Slovenskem.

 

Srečko Kosovel je bil leta 1929 že tri leta med zvezdami. Der Sturm je objavljal živo umetnost in žive umetnike, zato Srečka ni bilo v izboru. Herwarth Walden je postavil spomenik slovenski avantgardni in modernistični umetnosti, slovenski umetniki pa so svojimi umetninami: tržaški konstruktivistični ambient, arhitekturo Teatra masse in opero Črne maske so v Evropi sprožili veliko modernistično sintezo, ki so jo morali braniti pred "blaznimi amaterji".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.486
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.955
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.270
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.593
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.561
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.453
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 938