Komentar

Kaj je tisto, kar Evropo drži skupaj?

Na prvem mestu vrednot, ki nas Evropejce povezujejo, je gotovo svoboda. Slovenijo pa držijo skupaj državnost, evropejstvo in evro-atlantsko zavezništvo. To vezivo velja za vse ali za veliko večino Slovencev ne glede na druge vrednote in interese, politične stranke ali cerkve.

14.04.2016 20:57
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropa   eu   ustava   plebiscit   slovenija

Foto: arhiv Portala PLUS

Včasih se zdi, kot da je Slovenija razpadla ali se razkrojila na najmanj dve družbi, med katerima je vse globlji prepad.

Bistveno vprašanje današnje Slovenije, predvsem pa Evropske unije, je vprašanje veziva in povezanosti. Kaj nas ločuje, nas drži skupaj, da ne razpademo? Trinajst let nazaj je Evropska Konvencija predlagala Pogodbo o ustavi za Evropo. Že pri naslovu smo ostali na pol poti, navsezadnje pa so Francozi in Nizozemci - da Britancem ni bilo treba - vse skupaj zavrnili in smo ostali pri običajni pogodbi. Slovenci pa tudi drugi Evropejci vendar potrebujemo nov tekst, po možnosti novo evropsko ustavo.

 

Družbe, npr. narodi, države, zavezništva imajo svoja povezovalna in vodilna načela večinoma protokolirana v listinah vrhunskega pravnega in političnega pomena, npr. v mednarodnih pogodbah, ustavah in zakonih. V jugoslovanski ustavi iz leta 1974 sta bili pravici do samoodločbe in odcepitve dve razdiralni, ne povezovalni načeli, zato ju je bilo treba v istem stavku, kjer se pojavljata, tudi razveljaviti. Jugoslavijo je povezovalo pet temeljnih načel: bratstvo in enotnost, diktatura proletariata, samoupravni socializem in združevanje z naprednimi težnjami človeštva. Ta načela je v sodelovanju z vojsko, policijo in tajnimi službami vzdrževala Zveza komunistov oziroma Partija. Razpadanje in propadanje Jugoslavije, socializma, Berlinskega zidu, navsezadnje pa tudi Sovjetske zveze je bilo nujno in koristno. Po eni strani se je, kot je govoril nemški kancler Kohl, združilo, kar je spadalo skupaj, in razpadlo, kar je moralo razpasti. Če pomislimo na razdiralnost hladne vojne, lahko rečemo, da je bilo združevanje močnejše od propadanja. Namesto starih veziv so se uveljavila nova, npr. človekove pravice, demokracija in svoboda.

 

Skupaj z Jugoslavijo je propadla tudi Socialistična republika Slovenija, katere vrhunske listine so - razen nekaterih podrobnosti in zaostritev - vsebovale enake sestavine in protislovja kot ustava SFRJ. V okviru republiške ustave načela, kot so nacionalna svoboda in neodvisnost ali suverenost slovenskega naroda, seveda niso razdiralna, ampak povezovalna, zato jih je bilo potrebno, čim so bila zapisana, še odločneje razveljaviti. Zveza komunistov je poudarjena kot glavni pobudnik in nosilec politike, poleg nje so v ospredju socialistična revolucija, marksizem, navsezadnje pa celo uresničevanje načela komunizma "vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah".

 

Ne glede na okornost in nesmiselnost starih socialističnih ustav (jugoslovanska ima 188, slovenska pa 235 strani) so bili njihove formulacije tudi tvegane, saj so razdiralna načela (samoodločba, odcepitev) pri prenosu iz zvezne na republiško raven dobile povezovalen značaj in so bila uporabna za novo demokratično ustavno ureditev.

 

Kaj potemtakem povezuje sodobno Slovenijo? Preambula ustave iz leta 1991 pripoveduje: politična odločitev o samostojnosti in neodvisnosti, človekove pravice in svoboščine, samoodločba, narodna samobitnost in zgodovinski boj za narodno osvoboditev. Ob tem se moramo spomniti plebiscita leta 1990, na katerem je 95% udeležencev glasovalo za samostojnost; in referenduma 2003, na katerem je bil rezultat za članstvo v EU 90%, za članstvo v zvezi NATO pa 66%. Ti rezultati prepričljivo kažejo na trojno vezivo slovenske skupnosti: državnost, evropejstvo in evro-atlantsko zavezništvo. To vezivo velja za vse ali za veliko večino Slovencev ne glede na druge vrednote in interese, politične stranke ali cerkve.

 

Včasih se zdi, kot da omenjene tri sestavine veziva veljajo le za del slovenske skupnosti, npr. za t.i. politično desnico, medtem ko ne veljajo - ali so nehale veljati - za t.i. politično levico. Da bi bila stvar še bolj zaskrbljujoča, se tupatam ustvarja vtis, kot da omenjene tri vezi niso nad vsemi drugimi, ampak v nekakšnem ognjevitem političnem in polemičnem sporu z drugimi vezmi, kot so recimo bratstvo in enotnost, komunizem, socialistična revolucija ali kaj podobnega. Iz tega bi kdo sklepal, da Slovenija ni (več) povezana z zgoraj omenjenimi vezivi, ampak je razpadla ali se je razkrojila na najmanj dve družbi, med katerima je vse globlji prepad. Problem je seveda v tem, da se izročilu, kot se je izoblikovalo na plebiscitaren način, ni mogoče odpovedati, niti si ga ni dovoljeno prisvajati - razen morda z novim plebiscitom, z izključitvijo iz mednarodnih povezav v razmerah vseevropske, svetovne krize ali vojne.

 

Poleg omenjenih nas lahko skrbijo tudi nekateri aktualni dogodki na evropski ravni, recimo demokratični deficit, finančna kriza, begunska kriza in možnost britanskega izstopa iz EU (brexit), pogajanja s Turčijo, Ukrajino in ZDA. Ti dogodki zbujajo vtis o pomanjkljivosti, zapletenosti, če ne celo zmešnjavi na področju evropskih vrednot, tj. veziva, ki povezuje evropske države v Evropsko unijo.

 

Gradiva, ki ustvarjajo vrednotno jedro EU, so zapisana v preambuli Lizbonske pogodbe. Prvi problem te preambule je t.i. navdih, ki govori o kulturni, verski in humanistični dediščini, iz katere so se razvile univerzalne vrednote človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in vladavine prava. To dediščino bi bilo (v novi preambuli k morebitni novi evropski ustavi) mogoče tudi podrobneje predstaviti: vsi vemo, da gre za antično, judovsko-krščansko, renesančno in razsvetljensko izročilo.

 

Pogodba o EU in mnoge evropske listine poudarjajo pomen kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Po drugi strani je jasno, da narode in skupnosti, kot je EU, bolje in močneje od raznolikosti povezujejo sorodni pogledi in skupne vrednote. Jasno je tudi, da evropske (politične, finančne, begunske…) krize - če hočemo ohraniti svobodno prehajanje nacionalnih meja, predvsem pa evropsko civilizacijo - zahtevajo boljše varovanje zunanjih meja, evropske službe od skupne informativne in obveščevalne agencije in vojske do obalne straže; da ne bi smeli popuščati pri meritokratskih načelih, solidarnosti in pozitivni diskriminaciji… Predvsem pa gre za vlogo, ki je na svetovnem prizorišču (npr. v OZN, v soočenju z ZDA ali Kitajsko) ne morejo odigrati posamezne, čeprav pomembne države, ampak pripada Evropski uniji kot celoti.

 

Če povzamem: Evropejce povezujejo svoboda, evropska kultura, evropska gospodarska in fizična moč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,345
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,713
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,172
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 984
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,139