Komentar

Kaj je tisto, kar Evropo drži skupaj?

Na prvem mestu vrednot, ki nas Evropejce povezujejo, je gotovo svoboda. Slovenijo pa držijo skupaj državnost, evropejstvo in evro-atlantsko zavezništvo. To vezivo velja za vse ali za veliko večino Slovencev ne glede na druge vrednote in interese, politične stranke ali cerkve.

14.04.2016 20:57
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropa   eu   ustava   plebiscit   slovenija

Foto: arhiv Portala PLUS

Včasih se zdi, kot da je Slovenija razpadla ali se razkrojila na najmanj dve družbi, med katerima je vse globlji prepad.

Bistveno vprašanje današnje Slovenije, predvsem pa Evropske unije, je vprašanje veziva in povezanosti. Kaj nas ločuje, nas drži skupaj, da ne razpademo? Trinajst let nazaj je Evropska Konvencija predlagala Pogodbo o ustavi za Evropo. Že pri naslovu smo ostali na pol poti, navsezadnje pa so Francozi in Nizozemci - da Britancem ni bilo treba - vse skupaj zavrnili in smo ostali pri običajni pogodbi. Slovenci pa tudi drugi Evropejci vendar potrebujemo nov tekst, po možnosti novo evropsko ustavo.

 

Družbe, npr. narodi, države, zavezništva imajo svoja povezovalna in vodilna načela večinoma protokolirana v listinah vrhunskega pravnega in političnega pomena, npr. v mednarodnih pogodbah, ustavah in zakonih. V jugoslovanski ustavi iz leta 1974 sta bili pravici do samoodločbe in odcepitve dve razdiralni, ne povezovalni načeli, zato ju je bilo treba v istem stavku, kjer se pojavljata, tudi razveljaviti. Jugoslavijo je povezovalo pet temeljnih načel: bratstvo in enotnost, diktatura proletariata, samoupravni socializem in združevanje z naprednimi težnjami človeštva. Ta načela je v sodelovanju z vojsko, policijo in tajnimi službami vzdrževala Zveza komunistov oziroma Partija. Razpadanje in propadanje Jugoslavije, socializma, Berlinskega zidu, navsezadnje pa tudi Sovjetske zveze je bilo nujno in koristno. Po eni strani se je, kot je govoril nemški kancler Kohl, združilo, kar je spadalo skupaj, in razpadlo, kar je moralo razpasti. Če pomislimo na razdiralnost hladne vojne, lahko rečemo, da je bilo združevanje močnejše od propadanja. Namesto starih veziv so se uveljavila nova, npr. človekove pravice, demokracija in svoboda.

 

Skupaj z Jugoslavijo je propadla tudi Socialistična republika Slovenija, katere vrhunske listine so - razen nekaterih podrobnosti in zaostritev - vsebovale enake sestavine in protislovja kot ustava SFRJ. V okviru republiške ustave načela, kot so nacionalna svoboda in neodvisnost ali suverenost slovenskega naroda, seveda niso razdiralna, ampak povezovalna, zato jih je bilo potrebno, čim so bila zapisana, še odločneje razveljaviti. Zveza komunistov je poudarjena kot glavni pobudnik in nosilec politike, poleg nje so v ospredju socialistična revolucija, marksizem, navsezadnje pa celo uresničevanje načela komunizma "vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah".

 

Ne glede na okornost in nesmiselnost starih socialističnih ustav (jugoslovanska ima 188, slovenska pa 235 strani) so bili njihove formulacije tudi tvegane, saj so razdiralna načela (samoodločba, odcepitev) pri prenosu iz zvezne na republiško raven dobile povezovalen značaj in so bila uporabna za novo demokratično ustavno ureditev.

 

Kaj potemtakem povezuje sodobno Slovenijo? Preambula ustave iz leta 1991 pripoveduje: politična odločitev o samostojnosti in neodvisnosti, človekove pravice in svoboščine, samoodločba, narodna samobitnost in zgodovinski boj za narodno osvoboditev. Ob tem se moramo spomniti plebiscita leta 1990, na katerem je 95% udeležencev glasovalo za samostojnost; in referenduma 2003, na katerem je bil rezultat za članstvo v EU 90%, za članstvo v zvezi NATO pa 66%. Ti rezultati prepričljivo kažejo na trojno vezivo slovenske skupnosti: državnost, evropejstvo in evro-atlantsko zavezništvo. To vezivo velja za vse ali za veliko večino Slovencev ne glede na druge vrednote in interese, politične stranke ali cerkve.

 

Včasih se zdi, kot da omenjene tri sestavine veziva veljajo le za del slovenske skupnosti, npr. za t.i. politično desnico, medtem ko ne veljajo - ali so nehale veljati - za t.i. politično levico. Da bi bila stvar še bolj zaskrbljujoča, se tupatam ustvarja vtis, kot da omenjene tri vezi niso nad vsemi drugimi, ampak v nekakšnem ognjevitem političnem in polemičnem sporu z drugimi vezmi, kot so recimo bratstvo in enotnost, komunizem, socialistična revolucija ali kaj podobnega. Iz tega bi kdo sklepal, da Slovenija ni (več) povezana z zgoraj omenjenimi vezivi, ampak je razpadla ali se je razkrojila na najmanj dve družbi, med katerima je vse globlji prepad. Problem je seveda v tem, da se izročilu, kot se je izoblikovalo na plebiscitaren način, ni mogoče odpovedati, niti si ga ni dovoljeno prisvajati - razen morda z novim plebiscitom, z izključitvijo iz mednarodnih povezav v razmerah vseevropske, svetovne krize ali vojne.

 

Poleg omenjenih nas lahko skrbijo tudi nekateri aktualni dogodki na evropski ravni, recimo demokratični deficit, finančna kriza, begunska kriza in možnost britanskega izstopa iz EU (brexit), pogajanja s Turčijo, Ukrajino in ZDA. Ti dogodki zbujajo vtis o pomanjkljivosti, zapletenosti, če ne celo zmešnjavi na področju evropskih vrednot, tj. veziva, ki povezuje evropske države v Evropsko unijo.

 

Gradiva, ki ustvarjajo vrednotno jedro EU, so zapisana v preambuli Lizbonske pogodbe. Prvi problem te preambule je t.i. navdih, ki govori o kulturni, verski in humanistični dediščini, iz katere so se razvile univerzalne vrednote človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in vladavine prava. To dediščino bi bilo (v novi preambuli k morebitni novi evropski ustavi) mogoče tudi podrobneje predstaviti: vsi vemo, da gre za antično, judovsko-krščansko, renesančno in razsvetljensko izročilo.

 

Pogodba o EU in mnoge evropske listine poudarjajo pomen kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Po drugi strani je jasno, da narode in skupnosti, kot je EU, bolje in močneje od raznolikosti povezujejo sorodni pogledi in skupne vrednote. Jasno je tudi, da evropske (politične, finančne, begunske…) krize - če hočemo ohraniti svobodno prehajanje nacionalnih meja, predvsem pa evropsko civilizacijo - zahtevajo boljše varovanje zunanjih meja, evropske službe od skupne informativne in obveščevalne agencije in vojske do obalne straže; da ne bi smeli popuščati pri meritokratskih načelih, solidarnosti in pozitivni diskriminaciji… Predvsem pa gre za vlogo, ki je na svetovnem prizorišču (npr. v OZN, v soočenju z ZDA ali Kitajsko) ne morejo odigrati posamezne, čeprav pomembne države, ampak pripada Evropski uniji kot celoti.

 

Če povzamem: Evropejce povezujejo svoboda, evropska kultura, evropska gospodarska in fizična moč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,358
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,090
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,181
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,937
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,224
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963