Komentar

Kaj je tisto, kar Evropo drži skupaj?

Na prvem mestu vrednot, ki nas Evropejce povezujejo, je gotovo svoboda. Slovenijo pa držijo skupaj državnost, evropejstvo in evro-atlantsko zavezništvo. To vezivo velja za vse ali za veliko večino Slovencev ne glede na druge vrednote in interese, politične stranke ali cerkve.

14.04.2016 20:57
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropa   eu   ustava   plebiscit   slovenija

Foto: arhiv Portala PLUS

Včasih se zdi, kot da je Slovenija razpadla ali se razkrojila na najmanj dve družbi, med katerima je vse globlji prepad.

Bistveno vprašanje današnje Slovenije, predvsem pa Evropske unije, je vprašanje veziva in povezanosti. Kaj nas ločuje, nas drži skupaj, da ne razpademo? Trinajst let nazaj je Evropska Konvencija predlagala Pogodbo o ustavi za Evropo. Že pri naslovu smo ostali na pol poti, navsezadnje pa so Francozi in Nizozemci - da Britancem ni bilo treba - vse skupaj zavrnili in smo ostali pri običajni pogodbi. Slovenci pa tudi drugi Evropejci vendar potrebujemo nov tekst, po možnosti novo evropsko ustavo.

 

Družbe, npr. narodi, države, zavezništva imajo svoja povezovalna in vodilna načela večinoma protokolirana v listinah vrhunskega pravnega in političnega pomena, npr. v mednarodnih pogodbah, ustavah in zakonih. V jugoslovanski ustavi iz leta 1974 sta bili pravici do samoodločbe in odcepitve dve razdiralni, ne povezovalni načeli, zato ju je bilo treba v istem stavku, kjer se pojavljata, tudi razveljaviti. Jugoslavijo je povezovalo pet temeljnih načel: bratstvo in enotnost, diktatura proletariata, samoupravni socializem in združevanje z naprednimi težnjami človeštva. Ta načela je v sodelovanju z vojsko, policijo in tajnimi službami vzdrževala Zveza komunistov oziroma Partija. Razpadanje in propadanje Jugoslavije, socializma, Berlinskega zidu, navsezadnje pa tudi Sovjetske zveze je bilo nujno in koristno. Po eni strani se je, kot je govoril nemški kancler Kohl, združilo, kar je spadalo skupaj, in razpadlo, kar je moralo razpasti. Če pomislimo na razdiralnost hladne vojne, lahko rečemo, da je bilo združevanje močnejše od propadanja. Namesto starih veziv so se uveljavila nova, npr. človekove pravice, demokracija in svoboda.

 

Skupaj z Jugoslavijo je propadla tudi Socialistična republika Slovenija, katere vrhunske listine so - razen nekaterih podrobnosti in zaostritev - vsebovale enake sestavine in protislovja kot ustava SFRJ. V okviru republiške ustave načela, kot so nacionalna svoboda in neodvisnost ali suverenost slovenskega naroda, seveda niso razdiralna, ampak povezovalna, zato jih je bilo potrebno, čim so bila zapisana, še odločneje razveljaviti. Zveza komunistov je poudarjena kot glavni pobudnik in nosilec politike, poleg nje so v ospredju socialistična revolucija, marksizem, navsezadnje pa celo uresničevanje načela komunizma "vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah".

 

Ne glede na okornost in nesmiselnost starih socialističnih ustav (jugoslovanska ima 188, slovenska pa 235 strani) so bili njihove formulacije tudi tvegane, saj so razdiralna načela (samoodločba, odcepitev) pri prenosu iz zvezne na republiško raven dobile povezovalen značaj in so bila uporabna za novo demokratično ustavno ureditev.

 

Kaj potemtakem povezuje sodobno Slovenijo? Preambula ustave iz leta 1991 pripoveduje: politična odločitev o samostojnosti in neodvisnosti, človekove pravice in svoboščine, samoodločba, narodna samobitnost in zgodovinski boj za narodno osvoboditev. Ob tem se moramo spomniti plebiscita leta 1990, na katerem je 95% udeležencev glasovalo za samostojnost; in referenduma 2003, na katerem je bil rezultat za članstvo v EU 90%, za članstvo v zvezi NATO pa 66%. Ti rezultati prepričljivo kažejo na trojno vezivo slovenske skupnosti: državnost, evropejstvo in evro-atlantsko zavezništvo. To vezivo velja za vse ali za veliko večino Slovencev ne glede na druge vrednote in interese, politične stranke ali cerkve.

 

Včasih se zdi, kot da omenjene tri sestavine veziva veljajo le za del slovenske skupnosti, npr. za t.i. politično desnico, medtem ko ne veljajo - ali so nehale veljati - za t.i. politično levico. Da bi bila stvar še bolj zaskrbljujoča, se tupatam ustvarja vtis, kot da omenjene tri vezi niso nad vsemi drugimi, ampak v nekakšnem ognjevitem političnem in polemičnem sporu z drugimi vezmi, kot so recimo bratstvo in enotnost, komunizem, socialistična revolucija ali kaj podobnega. Iz tega bi kdo sklepal, da Slovenija ni (več) povezana z zgoraj omenjenimi vezivi, ampak je razpadla ali se je razkrojila na najmanj dve družbi, med katerima je vse globlji prepad. Problem je seveda v tem, da se izročilu, kot se je izoblikovalo na plebiscitaren način, ni mogoče odpovedati, niti si ga ni dovoljeno prisvajati - razen morda z novim plebiscitom, z izključitvijo iz mednarodnih povezav v razmerah vseevropske, svetovne krize ali vojne.

 

Poleg omenjenih nas lahko skrbijo tudi nekateri aktualni dogodki na evropski ravni, recimo demokratični deficit, finančna kriza, begunska kriza in možnost britanskega izstopa iz EU (brexit), pogajanja s Turčijo, Ukrajino in ZDA. Ti dogodki zbujajo vtis o pomanjkljivosti, zapletenosti, če ne celo zmešnjavi na področju evropskih vrednot, tj. veziva, ki povezuje evropske države v Evropsko unijo.

 

Gradiva, ki ustvarjajo vrednotno jedro EU, so zapisana v preambuli Lizbonske pogodbe. Prvi problem te preambule je t.i. navdih, ki govori o kulturni, verski in humanistični dediščini, iz katere so se razvile univerzalne vrednote človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in vladavine prava. To dediščino bi bilo (v novi preambuli k morebitni novi evropski ustavi) mogoče tudi podrobneje predstaviti: vsi vemo, da gre za antično, judovsko-krščansko, renesančno in razsvetljensko izročilo.

 

Pogodba o EU in mnoge evropske listine poudarjajo pomen kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Po drugi strani je jasno, da narode in skupnosti, kot je EU, bolje in močneje od raznolikosti povezujejo sorodni pogledi in skupne vrednote. Jasno je tudi, da evropske (politične, finančne, begunske…) krize - če hočemo ohraniti svobodno prehajanje nacionalnih meja, predvsem pa evropsko civilizacijo - zahtevajo boljše varovanje zunanjih meja, evropske službe od skupne informativne in obveščevalne agencije in vojske do obalne straže; da ne bi smeli popuščati pri meritokratskih načelih, solidarnosti in pozitivni diskriminaciji… Predvsem pa gre za vlogo, ki je na svetovnem prizorišču (npr. v OZN, v soočenju z ZDA ali Kitajsko) ne morejo odigrati posamezne, čeprav pomembne države, ampak pripada Evropski uniji kot celoti.

 

Če povzamem: Evropejce povezujejo svoboda, evropska kultura, evropska gospodarska in fizična moč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
1
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,145
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,398
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,127
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,554
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,299
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,104
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,207
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,367
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 943