Komentar

Kaj je tisto, kar Evropo drži skupaj?

Na prvem mestu vrednot, ki nas Evropejce povezujejo, je gotovo svoboda. Slovenijo pa držijo skupaj državnost, evropejstvo in evro-atlantsko zavezništvo. To vezivo velja za vse ali za veliko večino Slovencev ne glede na druge vrednote in interese, politične stranke ali cerkve.

14.04.2016 20:57
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropa   eu   ustava   plebiscit   slovenija

Foto: arhiv Portala PLUS

Včasih se zdi, kot da je Slovenija razpadla ali se razkrojila na najmanj dve družbi, med katerima je vse globlji prepad.

Bistveno vprašanje današnje Slovenije, predvsem pa Evropske unije, je vprašanje veziva in povezanosti. Kaj nas ločuje, nas drži skupaj, da ne razpademo? Trinajst let nazaj je Evropska Konvencija predlagala Pogodbo o ustavi za Evropo. Že pri naslovu smo ostali na pol poti, navsezadnje pa so Francozi in Nizozemci - da Britancem ni bilo treba - vse skupaj zavrnili in smo ostali pri običajni pogodbi. Slovenci pa tudi drugi Evropejci vendar potrebujemo nov tekst, po možnosti novo evropsko ustavo.

 

Družbe, npr. narodi, države, zavezništva imajo svoja povezovalna in vodilna načela večinoma protokolirana v listinah vrhunskega pravnega in političnega pomena, npr. v mednarodnih pogodbah, ustavah in zakonih. V jugoslovanski ustavi iz leta 1974 sta bili pravici do samoodločbe in odcepitve dve razdiralni, ne povezovalni načeli, zato ju je bilo treba v istem stavku, kjer se pojavljata, tudi razveljaviti. Jugoslavijo je povezovalo pet temeljnih načel: bratstvo in enotnost, diktatura proletariata, samoupravni socializem in združevanje z naprednimi težnjami človeštva. Ta načela je v sodelovanju z vojsko, policijo in tajnimi službami vzdrževala Zveza komunistov oziroma Partija. Razpadanje in propadanje Jugoslavije, socializma, Berlinskega zidu, navsezadnje pa tudi Sovjetske zveze je bilo nujno in koristno. Po eni strani se je, kot je govoril nemški kancler Kohl, združilo, kar je spadalo skupaj, in razpadlo, kar je moralo razpasti. Če pomislimo na razdiralnost hladne vojne, lahko rečemo, da je bilo združevanje močnejše od propadanja. Namesto starih veziv so se uveljavila nova, npr. človekove pravice, demokracija in svoboda.

 

Skupaj z Jugoslavijo je propadla tudi Socialistična republika Slovenija, katere vrhunske listine so - razen nekaterih podrobnosti in zaostritev - vsebovale enake sestavine in protislovja kot ustava SFRJ. V okviru republiške ustave načela, kot so nacionalna svoboda in neodvisnost ali suverenost slovenskega naroda, seveda niso razdiralna, ampak povezovalna, zato jih je bilo potrebno, čim so bila zapisana, še odločneje razveljaviti. Zveza komunistov je poudarjena kot glavni pobudnik in nosilec politike, poleg nje so v ospredju socialistična revolucija, marksizem, navsezadnje pa celo uresničevanje načela komunizma "vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah".

 

Ne glede na okornost in nesmiselnost starih socialističnih ustav (jugoslovanska ima 188, slovenska pa 235 strani) so bili njihove formulacije tudi tvegane, saj so razdiralna načela (samoodločba, odcepitev) pri prenosu iz zvezne na republiško raven dobile povezovalen značaj in so bila uporabna za novo demokratično ustavno ureditev.

 

Kaj potemtakem povezuje sodobno Slovenijo? Preambula ustave iz leta 1991 pripoveduje: politična odločitev o samostojnosti in neodvisnosti, človekove pravice in svoboščine, samoodločba, narodna samobitnost in zgodovinski boj za narodno osvoboditev. Ob tem se moramo spomniti plebiscita leta 1990, na katerem je 95% udeležencev glasovalo za samostojnost; in referenduma 2003, na katerem je bil rezultat za članstvo v EU 90%, za članstvo v zvezi NATO pa 66%. Ti rezultati prepričljivo kažejo na trojno vezivo slovenske skupnosti: državnost, evropejstvo in evro-atlantsko zavezništvo. To vezivo velja za vse ali za veliko večino Slovencev ne glede na druge vrednote in interese, politične stranke ali cerkve.

 

Včasih se zdi, kot da omenjene tri sestavine veziva veljajo le za del slovenske skupnosti, npr. za t.i. politično desnico, medtem ko ne veljajo - ali so nehale veljati - za t.i. politično levico. Da bi bila stvar še bolj zaskrbljujoča, se tupatam ustvarja vtis, kot da omenjene tri vezi niso nad vsemi drugimi, ampak v nekakšnem ognjevitem političnem in polemičnem sporu z drugimi vezmi, kot so recimo bratstvo in enotnost, komunizem, socialistična revolucija ali kaj podobnega. Iz tega bi kdo sklepal, da Slovenija ni (več) povezana z zgoraj omenjenimi vezivi, ampak je razpadla ali se je razkrojila na najmanj dve družbi, med katerima je vse globlji prepad. Problem je seveda v tem, da se izročilu, kot se je izoblikovalo na plebiscitaren način, ni mogoče odpovedati, niti si ga ni dovoljeno prisvajati - razen morda z novim plebiscitom, z izključitvijo iz mednarodnih povezav v razmerah vseevropske, svetovne krize ali vojne.

 

Poleg omenjenih nas lahko skrbijo tudi nekateri aktualni dogodki na evropski ravni, recimo demokratični deficit, finančna kriza, begunska kriza in možnost britanskega izstopa iz EU (brexit), pogajanja s Turčijo, Ukrajino in ZDA. Ti dogodki zbujajo vtis o pomanjkljivosti, zapletenosti, če ne celo zmešnjavi na področju evropskih vrednot, tj. veziva, ki povezuje evropske države v Evropsko unijo.

 

Gradiva, ki ustvarjajo vrednotno jedro EU, so zapisana v preambuli Lizbonske pogodbe. Prvi problem te preambule je t.i. navdih, ki govori o kulturni, verski in humanistični dediščini, iz katere so se razvile univerzalne vrednote človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in vladavine prava. To dediščino bi bilo (v novi preambuli k morebitni novi evropski ustavi) mogoče tudi podrobneje predstaviti: vsi vemo, da gre za antično, judovsko-krščansko, renesančno in razsvetljensko izročilo.

 

Pogodba o EU in mnoge evropske listine poudarjajo pomen kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Po drugi strani je jasno, da narode in skupnosti, kot je EU, bolje in močneje od raznolikosti povezujejo sorodni pogledi in skupne vrednote. Jasno je tudi, da evropske (politične, finančne, begunske…) krize - če hočemo ohraniti svobodno prehajanje nacionalnih meja, predvsem pa evropsko civilizacijo - zahtevajo boljše varovanje zunanjih meja, evropske službe od skupne informativne in obveščevalne agencije in vojske do obalne straže; da ne bi smeli popuščati pri meritokratskih načelih, solidarnosti in pozitivni diskriminaciji… Predvsem pa gre za vlogo, ki je na svetovnem prizorišču (npr. v OZN, v soočenju z ZDA ali Kitajsko) ne morejo odigrati posamezne, čeprav pomembne države, ampak pripada Evropski uniji kot celoti.

 

Če povzamem: Evropejce povezujejo svoboda, evropska kultura, evropska gospodarska in fizična moč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
0
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,444
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,506
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,702
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,334
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,157
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,103
07/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,160
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,186
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,146
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,193