Predčasne državnozborske volitve bodo 13. julija. V času šolskih počitnic. Ko bodo nekateri že na dopustu. Ko bodo oteženo uveljavljali svojo demokratično volilno pravico. Ko bodo, kot pravijo nekateri, zato celo kršene človekove pravice. Ko volivci ne bodo mogli v miru dobro razmisliti o programski ponudbi strank. Ko se stranke ne bodo mogle pravočasno pripraviti na volitve … 

Skratka, volitve so neustavne, dostojanstvo države in državljanov pa bo okrnjeno.

Vse to smo lahko poslušali v zadnjih dneh. V državi, ki je ob začetku krize leta 2008 zaspala z reakcijo nanjo in spala potem nekaj let. Potem ko smo se lani za las rešili trojke, pa bi nekateri očitno že spet radi prespali celo poletje. V državi, kjer smo v zadnjih dobrih petih letih izgubili že 100.000 delovnih mest v gospodarstvu. Kjer javne blagajne pokajo po šivih, delovno aktivni so čedalje bolj obremenjeni, socialna varnost številnih pa čedalje bolj ogrožena. V deželi, ki strmoglavlja na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, nekateri komentatorji pa hladno zapišejo, da je že vlada v odstopu uveljavila vse potrebne ukrepe proti krizi.

Včasih se človek zjutraj zbudi in ne ve, v kateri Sloveniji se je zbudil. Kot da živimo v sanjah, daleč nad realnimi tlemi. Poglejmo nekatere argumente, ki so se zvrstili v boju proti 13. juliju kot volilnemu dnevu.

1. "Volitve bodo poleti, ko bodo dopusti; sporna bo njihova legitimnost."

Saj drži, da datum volitev ni najbolj posrečen. Ampak takšno pretiravanje je pa res odveč. Mar živimo v kameni dobi? Estonci, ki so bili še pred 25 leti za železno zaveso, Slovenija pa najbolj razvita socialistična republika, volijo prek interneta! Mi pa se pogovarjamo o tem, ali bomo lahko volili na dopustu. V dobi interneta, ko so na skoraj vsakem koncu zemeljske oble na voljo informacije iz domovine. In ko v nebirokratski državi ne bi smela biti nobena težava organizirati volitve čim lažje za vse volivce. S predčasnimi volitvami, z volitvami po pošti … tudi  z e-volitvami, ki jih žal še nimamo.

2. "Kršene bodo človekove pravice."

Ne bodo kršene, ker bodo volitve 13. julija. Kršene bodo samo, če bo država tako mačehovska do volivcev, da jim ne bo omogočila maksimalnih možnih poti, po katerih lahko volijo. Ob sodobnih komunikacijskih in tehnoloških možnostih je samo država kriva, če volivcem tega ne omogoči. Termin volitev nima nobene zveze s kršitvami človekovih pravic.

3."Volitve morajo biti izpeljane tako, da je volivcem dano dobro razmisliti o ponudbi strank."

Ta je pa najboljša. Ponudbe slovenskih političnih strank in volilnih list ter njihovo uresničevanje so v zadnjih letih pripeljale do porazne volilne udeležbe na nedavnih volitvah za Evropski parlament.  V zadnjih kar nekaj letih.  Zdaj pa naj bi volivci dobili na mizo nekaj novega, o čemer bi morali razmisliti v enem mesecu!

Živimo v času, ko potrebujemo pragmatične in hitre rešitve. Naj se tisti, ki se ponujajo na volitvah izkažejo s konkretnimi, akcijskimi uresničljivimi programskimi načrti, ne pa z ideološkimi floskulami in priliznjenim leporečjem. Zlasti pa ne tako, da bo glavna predvolilna tema – termin volitev?! Prepričan sem, da bodo volivci prave pragmatične rešitve zaznali v manj kot enem mesecu,  ideološke floskule pa lahko poslušamo še nekaj let, a bo vse zaman.

4."Stranke se ne morejo pravočasno pripraviti (pasivna pravica)."

Oprostite, ampak kaj so pa stare in nove stranke počele doslej? Mar stare stranke še vedno niso pripravljene, po toliko letih? Mar se tudi nove stranke ne rojevajo že mesece, celo leta dolgo? Mar niso vsi skupaj v zadnjih slabih dveh letih zaznali, da je bila Slovenija nenehno na robu predčasnih volitev? Zakaj se pa niso hitreje organizirali? Koliko časa še potrebujejo? Kako bodo vodili državo, če se tako dolgo postavljajo na noge kot stranke, pa še vedno niso pripravljeni?

5."Dostojanstvo države in državljanov bo okrnjeno."

Niti dostojanstvo države niti državljanov ne bo okrnjeno. Zlasti dostojanstvo državljanov ne bo niti približno tako okrnjeno, kot je bilo marsikateri dan v novejši slovenski zgodovini, ko so jih številni vlekli za nos. 

Dostojanstva volivcem ne bodo vrnile volitve, ki bi bile šele čez dva meseca in pol. Njihovo dostojanstvo se bo vrnilo, če bodo začutili, da bo končno spet več služb na voljo. Ko bo bistveno pravičnejša in hkrati učinkovita pravna država. Ko se zaradi birokratskih postopkov ne bodo počutili več kot drugorazredni državljani.

Ko bodo programi političnih strank realni, opredeljeni s časovnimi roki, vsaj večina rešitev uresničljivih in uresničenih. Da se v volilni kampanji ne bomo počutili, kot da bi nam v restavraciji natakar z menijem ponujal kaviar in najboljše vino na svetu za 1 evro. Ko vnaprej vemo, da to ni realno. Ko vemo, da se tak strankarski meni že matematično ne izide.

Če hočemo več delovnih mest, moramo odpraviti birokratske ovire. Hitro začeti izobraževati kadre, ki jih bomo res potrebovali, ne pa da bodo številni mladi diplomanti brezposelni. Znižati davke, optimizirati javni sektor. Optimizirati zdravstvo, da bodo ljudje v javnem zdravstvu za svoje plačilo dobili pošteno zdravstveno storitev, da bo  zdravstvo bistveno bolje organizirano, da ne bo ponekod manjkalo osebja, drugje v zdravstvu pa bodo številni med prvimi desetimi najbolje plačanimi v celotnem javnem sektorju. Bolniki pa bodo čakali na nepoštenih, »vipovskih« čakalnih vrstah.

Bistveno bo treba izboljšati upravljanje podjetij, zlasti v državnih podjetjih. Čim prej prestrukturirati prezadolženi del gospodarstva. Spodbujati, ne pa mačehovsko ravnati s podjetništvom. Vrniti podjetniški duh v državo. Pošteno opraviti s sivo ekonomijo … 

Vse to, da bi odpravili nezaupanje, zaposlitveni in kreditni krč. Vse to terja v državi akcijo. Pravo akcijo. Ki bo deloma tudi bolela. Ker sicer akcijski program ne bo izvedljiv. Če ga bomo dobili, bodo ljudje čez čas spet imeli več služb in več dostojanstva. Če ga ne bo, bo njihovo dostojanstvo in dostojanstvo države spet ogroženo. Spet nas bo sram, ker nas bodo drugi učili, kaj moramo storiti. In spet bodo v igri demagogi, ki bodo s prstom kazali na zunanjega sovražnika.

Če mi katerakoli stranka ponudi pravi akcijski program, jo bom volil, četudi bom šel na volišče direktno s plaže.

*Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije.