Komentar

Premier Cerar: "V Sloveniji smo egalitarni. Moramo v spremembe."

To je včeraj dejal predsednik vlade na 1. vrhu podjetij v tuji lasti. Mu lahko verjamemo? Morda. Ampak to je mogoče le, če ne bo novega plačnega balona v javnem sektorju. Ta hip namreč sploh nismo egalitarni. Zaposleni v gospodarstvu so najbolj prispevali h gospodarski rasti, smetano pa pobirajo javni uslužbenci.

13.04.2016 23:59
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   vlada   tuji lastniki   reforme   razvojna kapica   vojmir urlep   miro cerar   dušan mramor   boris koprivnikar

Foto: arhiv Portala PLUS

Ko gre za davčno obremenitev posameznikov, imamo egalitarizem. Ko gre za delitev učinkov gospodarske rasti med različne družbene skupine, imamo neoliberalizem, ki ga podpirajo – sindikati in dobršen del vlade.

Predsedniku vlade in celotni vladi dokaza za to ni treba iskati daleč. Imata ga na svojem dvorišču. Vladni urad za makroekonomske analize jasno napoveduje pravi plačni balon v javnem sektorju (več v grafu spodaj). Stavit grem celo, da bo rast plač v javnem sektorju več kot 3,5-odstotna. Obstaja pa tudi velika možnost, da zaradi napovedanega ohlajanja svetovnega gospodarstva rast plač v zasebnem sektorju ne bo dosegla slabih dveh odstotkov. Pri čemer ne smemo pozabiti, da je že zdaj povprečna plača v javnem sektorju kar za 20 odstotkov višja kot v zasebnem sektorju.

 


Vir: Umar

 

Vlada torej sistematično preliva ustvarjeno dodano vrednost prek dajatev in davkov v javni sektor. To ni egalitarizem, ampak nasprotno. To je privilegiranje enega družbenega razreda, ki si lasti preveč učinkov gospodarske rasti na račun drugih družbenih razredov. Vlada očitno preveč prepušča sindikatom javnega sektorja smetano. Pri čemer jim vladni predstavniki celo pomagajo s trditvijo, da je to posledica dogovora izpred kriznih let in sproščene zamrznitve napredovanj ob krizi.

 

Res je, da je bil nekoč davno sklenjen nek dogovor, ampak vmes se je zaradi krize svet drastično spremenil:

 

(1) Število zaposlenih v javnem sektorju je v krizi naraslo, število zaposlenih v gospodarstvu pa se je skrčilo.

(2) Slovenija je ena redkih držav v EU s tako zelo neuravnoteženo povprečno plačo v korist javnega sektorja.

(3) Zaposleni v gospodarstvu so višjo povprečno plačo kot pred krizo plačali z več deset tisoč izgubljenimi delovnimi mesti. Z manj so morali narediti več. Zaposlenim v javnem sektorju so zgolj zamrznili napredovanja.

 

Zato na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dajemo na tehtnico 380 milijonov evrov, kolikor v plačnih pogajanjih za 160.000 javnih uslužbencev po trditvah ministra Borisa Koprivnikarja zahtevajo sindikati javnega sektorja, in 328 milijonov evrov, kolikor bi stala davčna reforma, ki jo predlagata GZS in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDDS). Koristi od slednje bi v svoji denarnici, torej pri neto plači, imelo 570.000 zaposlenih. V gospodarstvu in v javnem sektorju.

 

Ta primerjava je jasen dokaz, da je sistem pogajanj in sistem delitve učinkov od gospodarske rasti v Sloveniji nepošten in sprevržen. Tudi diskriminatoren. To pa pomeni, da je takšen tudi socialni dialog. V takšnih razmerah je res, da so se celo predsednik vlade Miro Cerar, finančni minister Dušan Mramor in minister za javno upravo Boris Koprivnikar znašli v shizofreni situaciji. Predsednik vlade celo zagotovo resno misli, ko pravi, da je treba spremeniti egalitarno miselnost v državi. Misli seveda na prevladujočo egalitarno miselnost v družbi, dohodninsko lestvico in še kaj. Hkrati pa je ujet v sistemu, ki zagotavlja krivično delitev družbene dodane vrednosti, kar je povsem nasprotno egalitarizmu.

 

Ko gre za davčno obremenitev posameznikov, imamo egalitarizem. Ko gre za delitev učinkov gospodarske rasti med različne družbene skupine, imamo neoliberalizem, ki ga podpirajo – sindikati in dobršen del vlade. V takšnih razmerah so največji vladni borci za spremembe Miro Cerar, Dušan Mramor in Boris Koprivnikar. Nerodno pri tem je to, da prihajajo prav iz javnega sektorja. Ko težko objektivno pogledajo na realne razmere. To se vidi v pogajalskih izhodiščih vlade. Res je, da je pogajalsko izhodišče vlade pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju posledica razmerja moči v koaliciji. Cerar, Mramor in Koprivnikar so skupaj z gospodarskim ministrom za ostale v vladi najbrž ultra reformisti. Zaviralci nujnih reform so drugi ministri v vladi, ne omenjeni. A ne glede na to obstaja sum, da tudi omenjeni trije prispevajo k boju proti nujnim reformam. Sum obstaja zaradi naslednjih dejstev:

 

- minister Koprivnikar je kljub vsemu navedenemu sindikatom med vrsticami dejal, da ne morejo pričakovati 380 milijonov evrov, da pa se bodo nekaj zmenili. Minister Mramor pa je gospodarstvenikom in s tem tudi vsem zaposlenim v gospodarstvu dejal, da bomo lahko razbremenili plače za 60 do 90 milijonov evrov, a le če jih bomo z drugimi davki našli. To dvoje skupaj ni korektno.

- minister Mramor je konec prejšnjega tedna dejal, da razvojna kapica politično ni uresničljiva. On torej bi, ampak koalicijski partnerji tega ne bi. Podobno je včeraj na vrhu podjetij v tuji lasti dejal Miro Cerar: "Politična volja je. Toda v koaliciji so partnerji različnih mnenj." Drži, to vsi vemo. Ampak nismo mi izbirali koalicijskih partnerjev. Volivci smo izbirali le stranke. Kot vemo, so bile tudi možne tudi drugačne koalicije. Vem, da je politično pogajanje v slovenski parlamentarni partitokraciji težko. Toda odgovornost za dejanja je na tistemu, ki sestavlja koalicijo. Iskreno povedano pa Miro Cerar, ki bi po mojem mnenju res kaj rad reformiral, nima niti enotne reforme podpore znotraj svoje stranke. Politična volja je in hkrati politične volje ni. To je shizofrena slovenska dialektika.

- podjetja v tuji lasti so včeraj izpostavila, da podjetja, ki se na trgu borijo za preživetje in boljše rezultate, nimajo nobenih težav zmanjšati stroške za en odstotek. Podjetja jih morajo letno zmanjševati tudi za 3 do 5 odstotkov. Zato je optimizacija javne porabe za 0,6 odstotka vrednosti javnih financ oziroma 100 milijonov evrov, kolikor bi potrebovali za uresničitev dela davčne reforme, kot jo predlagata GZS in ZDSS, prav gotovo dosegljiva. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman se je z njimi strinjala, rekoč, da je optimizacija javnega sektorja eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje javne porabe. A hkrati poudarila, da tega ni možno narediti naenkrat in da morajo pri tem sodelovati vsa ministrstva.

 

 

Dal bi roko za Cerarja, Mramorja in Vraničar Ermanovo, da bi res kaj reformirali. A kaj, ko jim težko verjamem, ker nam hkrati pravijo, da obstaja močna politična volja in da politična realnost v pomembnem delu vlade ni tako naklonjena reformam. Mar resnično mislijo, kar pravijo? Ali se tudi oni vsaj malce sprenevedajo?

 

Sploh ni pomembno. Čas namreč teče. Kmalu ga bo začelo zmanjkovati. Prej ali slej bodo volitve, ko bo treba nagovoriti tudi armado zaposlenih v gospodarstvu, ki že dolga leta zaman od države čakajo višje neto plače kot posledico resne, ne kozmetične davčne reforme. Prej ali slej bo prišla tudi kriza, ki nas bo bolela, ker z javno porabo ne ravnamo gospodarno.

 

Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka in predsednik Foruma tujih investitorjev v Sloveniji pri GZS (forum zahteva razvojno kapico, spremembo dohodninske lestvice in odpravo najvišjega dohodninskega razreda), je včeraj povedal bridko resnico: "Preveč let že razpravljamo o istih izzivih. V krizi morda res ni pravi čas zanje, toda zdaj je čas za akcijo, da Slovenijo naredimo bolj konkurenčno in privlačno. Potrebujemo program vlade z dolgoročnimi cilji. Če ne bomo izpeljali pravih ukrepov, prihodnost ne bo tako svetla, kot bi lahko bila in kot bi si jo želeli."

 

Državna sekretarka Mateja Vraničar Erman je razvojno kapico, ki jo gospodarstveniki postavljajo kot eno izmed prioritet, včeraj podprla, rekoč, da je čas, postaviti jo na mizo. A je dodala, da je ne moremo uvesti takoj, ker je temu treba prilagoditi sistem socialne varnosti. Vendar jo je mogoče uvesti v drugem ali tretjem koraku davčne reforme.

 

V redu, razumem. Če to drži, je vprašanje le eno: ali bo vlada dala na mizo vse stopnje postopne davčne reforme. Ni nujno, da vse uresničimo takoj. To je res nemogoče. Možno pa je vsebinsko pripraviti postopno davčno reformo za naslednje tri leta. Če bo tako, verjamem v iskrene namene. Če ne bo tako, pa bo tako kot pravi Vojmir Urlep.

 

Pdf: spomladansko poročilo Umar

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
8
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
10
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,205
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,708
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,844
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,524
05/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,026
06/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,487
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 835
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 826
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,791
10/
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
Uredništvo
Ogledov: 509