Komentar

Premier Cerar: "V Sloveniji smo egalitarni. Moramo v spremembe."

To je včeraj dejal predsednik vlade na 1. vrhu podjetij v tuji lasti. Mu lahko verjamemo? Morda. Ampak to je mogoče le, če ne bo novega plačnega balona v javnem sektorju. Ta hip namreč sploh nismo egalitarni. Zaposleni v gospodarstvu so najbolj prispevali h gospodarski rasti, smetano pa pobirajo javni uslužbenci.

13.04.2016 23:59
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   vlada   tuji lastniki   reforme   razvojna kapica   vojmir urlep   miro cerar   dušan mramor   boris koprivnikar

Foto: arhiv Portala PLUS

Ko gre za davčno obremenitev posameznikov, imamo egalitarizem. Ko gre za delitev učinkov gospodarske rasti med različne družbene skupine, imamo neoliberalizem, ki ga podpirajo – sindikati in dobršen del vlade.

Predsedniku vlade in celotni vladi dokaza za to ni treba iskati daleč. Imata ga na svojem dvorišču. Vladni urad za makroekonomske analize jasno napoveduje pravi plačni balon v javnem sektorju (več v grafu spodaj). Stavit grem celo, da bo rast plač v javnem sektorju več kot 3,5-odstotna. Obstaja pa tudi velika možnost, da zaradi napovedanega ohlajanja svetovnega gospodarstva rast plač v zasebnem sektorju ne bo dosegla slabih dveh odstotkov. Pri čemer ne smemo pozabiti, da je že zdaj povprečna plača v javnem sektorju kar za 20 odstotkov višja kot v zasebnem sektorju.

 


Vir: Umar

 

Vlada torej sistematično preliva ustvarjeno dodano vrednost prek dajatev in davkov v javni sektor. To ni egalitarizem, ampak nasprotno. To je privilegiranje enega družbenega razreda, ki si lasti preveč učinkov gospodarske rasti na račun drugih družbenih razredov. Vlada očitno preveč prepušča sindikatom javnega sektorja smetano. Pri čemer jim vladni predstavniki celo pomagajo s trditvijo, da je to posledica dogovora izpred kriznih let in sproščene zamrznitve napredovanj ob krizi.

 

Res je, da je bil nekoč davno sklenjen nek dogovor, ampak vmes se je zaradi krize svet drastično spremenil:

 

(1) Število zaposlenih v javnem sektorju je v krizi naraslo, število zaposlenih v gospodarstvu pa se je skrčilo.

(2) Slovenija je ena redkih držav v EU s tako zelo neuravnoteženo povprečno plačo v korist javnega sektorja.

(3) Zaposleni v gospodarstvu so višjo povprečno plačo kot pred krizo plačali z več deset tisoč izgubljenimi delovnimi mesti. Z manj so morali narediti več. Zaposlenim v javnem sektorju so zgolj zamrznili napredovanja.

 

Zato na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dajemo na tehtnico 380 milijonov evrov, kolikor v plačnih pogajanjih za 160.000 javnih uslužbencev po trditvah ministra Borisa Koprivnikarja zahtevajo sindikati javnega sektorja, in 328 milijonov evrov, kolikor bi stala davčna reforma, ki jo predlagata GZS in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDDS). Koristi od slednje bi v svoji denarnici, torej pri neto plači, imelo 570.000 zaposlenih. V gospodarstvu in v javnem sektorju.

 

Ta primerjava je jasen dokaz, da je sistem pogajanj in sistem delitve učinkov od gospodarske rasti v Sloveniji nepošten in sprevržen. Tudi diskriminatoren. To pa pomeni, da je takšen tudi socialni dialog. V takšnih razmerah je res, da so se celo predsednik vlade Miro Cerar, finančni minister Dušan Mramor in minister za javno upravo Boris Koprivnikar znašli v shizofreni situaciji. Predsednik vlade celo zagotovo resno misli, ko pravi, da je treba spremeniti egalitarno miselnost v državi. Misli seveda na prevladujočo egalitarno miselnost v družbi, dohodninsko lestvico in še kaj. Hkrati pa je ujet v sistemu, ki zagotavlja krivično delitev družbene dodane vrednosti, kar je povsem nasprotno egalitarizmu.

 

Ko gre za davčno obremenitev posameznikov, imamo egalitarizem. Ko gre za delitev učinkov gospodarske rasti med različne družbene skupine, imamo neoliberalizem, ki ga podpirajo – sindikati in dobršen del vlade. V takšnih razmerah so največji vladni borci za spremembe Miro Cerar, Dušan Mramor in Boris Koprivnikar. Nerodno pri tem je to, da prihajajo prav iz javnega sektorja. Ko težko objektivno pogledajo na realne razmere. To se vidi v pogajalskih izhodiščih vlade. Res je, da je pogajalsko izhodišče vlade pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju posledica razmerja moči v koaliciji. Cerar, Mramor in Koprivnikar so skupaj z gospodarskim ministrom za ostale v vladi najbrž ultra reformisti. Zaviralci nujnih reform so drugi ministri v vladi, ne omenjeni. A ne glede na to obstaja sum, da tudi omenjeni trije prispevajo k boju proti nujnim reformam. Sum obstaja zaradi naslednjih dejstev:

 

- minister Koprivnikar je kljub vsemu navedenemu sindikatom med vrsticami dejal, da ne morejo pričakovati 380 milijonov evrov, da pa se bodo nekaj zmenili. Minister Mramor pa je gospodarstvenikom in s tem tudi vsem zaposlenim v gospodarstvu dejal, da bomo lahko razbremenili plače za 60 do 90 milijonov evrov, a le če jih bomo z drugimi davki našli. To dvoje skupaj ni korektno.

- minister Mramor je konec prejšnjega tedna dejal, da razvojna kapica politično ni uresničljiva. On torej bi, ampak koalicijski partnerji tega ne bi. Podobno je včeraj na vrhu podjetij v tuji lasti dejal Miro Cerar: "Politična volja je. Toda v koaliciji so partnerji različnih mnenj." Drži, to vsi vemo. Ampak nismo mi izbirali koalicijskih partnerjev. Volivci smo izbirali le stranke. Kot vemo, so bile tudi možne tudi drugačne koalicije. Vem, da je politično pogajanje v slovenski parlamentarni partitokraciji težko. Toda odgovornost za dejanja je na tistemu, ki sestavlja koalicijo. Iskreno povedano pa Miro Cerar, ki bi po mojem mnenju res kaj rad reformiral, nima niti enotne reforme podpore znotraj svoje stranke. Politična volja je in hkrati politične volje ni. To je shizofrena slovenska dialektika.

- podjetja v tuji lasti so včeraj izpostavila, da podjetja, ki se na trgu borijo za preživetje in boljše rezultate, nimajo nobenih težav zmanjšati stroške za en odstotek. Podjetja jih morajo letno zmanjševati tudi za 3 do 5 odstotkov. Zato je optimizacija javne porabe za 0,6 odstotka vrednosti javnih financ oziroma 100 milijonov evrov, kolikor bi potrebovali za uresničitev dela davčne reforme, kot jo predlagata GZS in ZDSS, prav gotovo dosegljiva. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman se je z njimi strinjala, rekoč, da je optimizacija javnega sektorja eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje javne porabe. A hkrati poudarila, da tega ni možno narediti naenkrat in da morajo pri tem sodelovati vsa ministrstva.

 

 

Dal bi roko za Cerarja, Mramorja in Vraničar Ermanovo, da bi res kaj reformirali. A kaj, ko jim težko verjamem, ker nam hkrati pravijo, da obstaja močna politična volja in da politična realnost v pomembnem delu vlade ni tako naklonjena reformam. Mar resnično mislijo, kar pravijo? Ali se tudi oni vsaj malce sprenevedajo?

 

Sploh ni pomembno. Čas namreč teče. Kmalu ga bo začelo zmanjkovati. Prej ali slej bodo volitve, ko bo treba nagovoriti tudi armado zaposlenih v gospodarstvu, ki že dolga leta zaman od države čakajo višje neto plače kot posledico resne, ne kozmetične davčne reforme. Prej ali slej bo prišla tudi kriza, ki nas bo bolela, ker z javno porabo ne ravnamo gospodarno.

 

Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka in predsednik Foruma tujih investitorjev v Sloveniji pri GZS (forum zahteva razvojno kapico, spremembo dohodninske lestvice in odpravo najvišjega dohodninskega razreda), je včeraj povedal bridko resnico: "Preveč let že razpravljamo o istih izzivih. V krizi morda res ni pravi čas zanje, toda zdaj je čas za akcijo, da Slovenijo naredimo bolj konkurenčno in privlačno. Potrebujemo program vlade z dolgoročnimi cilji. Če ne bomo izpeljali pravih ukrepov, prihodnost ne bo tako svetla, kot bi lahko bila in kot bi si jo želeli."

 

Državna sekretarka Mateja Vraničar Erman je razvojno kapico, ki jo gospodarstveniki postavljajo kot eno izmed prioritet, včeraj podprla, rekoč, da je čas, postaviti jo na mizo. A je dodala, da je ne moremo uvesti takoj, ker je temu treba prilagoditi sistem socialne varnosti. Vendar jo je mogoče uvesti v drugem ali tretjem koraku davčne reforme.

 

V redu, razumem. Če to drži, je vprašanje le eno: ali bo vlada dala na mizo vse stopnje postopne davčne reforme. Ni nujno, da vse uresničimo takoj. To je res nemogoče. Možno pa je vsebinsko pripraviti postopno davčno reformo za naslednje tri leta. Če bo tako, verjamem v iskrene namene. Če ne bo tako, pa bo tako kot pravi Vojmir Urlep.

 

Pdf: spomladansko poročilo Umar

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
0
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.912
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.039
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.071
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619