Komentar

Premier Cerar: "V Sloveniji smo egalitarni. Moramo v spremembe."

To je včeraj dejal predsednik vlade na 1. vrhu podjetij v tuji lasti. Mu lahko verjamemo? Morda. Ampak to je mogoče le, če ne bo novega plačnega balona v javnem sektorju. Ta hip namreč sploh nismo egalitarni. Zaposleni v gospodarstvu so najbolj prispevali h gospodarski rasti, smetano pa pobirajo javni uslužbenci.

13.04.2016 23:59
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   vlada   tuji lastniki   reforme   razvojna kapica   vojmir urlep   miro cerar   dušan mramor   boris koprivnikar

Foto: arhiv Portala PLUS

Ko gre za davčno obremenitev posameznikov, imamo egalitarizem. Ko gre za delitev učinkov gospodarske rasti med različne družbene skupine, imamo neoliberalizem, ki ga podpirajo – sindikati in dobršen del vlade.

Predsedniku vlade in celotni vladi dokaza za to ni treba iskati daleč. Imata ga na svojem dvorišču. Vladni urad za makroekonomske analize jasno napoveduje pravi plačni balon v javnem sektorju (več v grafu spodaj). Stavit grem celo, da bo rast plač v javnem sektorju več kot 3,5-odstotna. Obstaja pa tudi velika možnost, da zaradi napovedanega ohlajanja svetovnega gospodarstva rast plač v zasebnem sektorju ne bo dosegla slabih dveh odstotkov. Pri čemer ne smemo pozabiti, da je že zdaj povprečna plača v javnem sektorju kar za 20 odstotkov višja kot v zasebnem sektorju.

 


Vir: Umar

 

Vlada torej sistematično preliva ustvarjeno dodano vrednost prek dajatev in davkov v javni sektor. To ni egalitarizem, ampak nasprotno. To je privilegiranje enega družbenega razreda, ki si lasti preveč učinkov gospodarske rasti na račun drugih družbenih razredov. Vlada očitno preveč prepušča sindikatom javnega sektorja smetano. Pri čemer jim vladni predstavniki celo pomagajo s trditvijo, da je to posledica dogovora izpred kriznih let in sproščene zamrznitve napredovanj ob krizi.

 

Res je, da je bil nekoč davno sklenjen nek dogovor, ampak vmes se je zaradi krize svet drastično spremenil:

 

(1) Število zaposlenih v javnem sektorju je v krizi naraslo, število zaposlenih v gospodarstvu pa se je skrčilo.

(2) Slovenija je ena redkih držav v EU s tako zelo neuravnoteženo povprečno plačo v korist javnega sektorja.

(3) Zaposleni v gospodarstvu so višjo povprečno plačo kot pred krizo plačali z več deset tisoč izgubljenimi delovnimi mesti. Z manj so morali narediti več. Zaposlenim v javnem sektorju so zgolj zamrznili napredovanja.

 

Zato na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dajemo na tehtnico 380 milijonov evrov, kolikor v plačnih pogajanjih za 160.000 javnih uslužbencev po trditvah ministra Borisa Koprivnikarja zahtevajo sindikati javnega sektorja, in 328 milijonov evrov, kolikor bi stala davčna reforma, ki jo predlagata GZS in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDDS). Koristi od slednje bi v svoji denarnici, torej pri neto plači, imelo 570.000 zaposlenih. V gospodarstvu in v javnem sektorju.

 

Ta primerjava je jasen dokaz, da je sistem pogajanj in sistem delitve učinkov od gospodarske rasti v Sloveniji nepošten in sprevržen. Tudi diskriminatoren. To pa pomeni, da je takšen tudi socialni dialog. V takšnih razmerah je res, da so se celo predsednik vlade Miro Cerar, finančni minister Dušan Mramor in minister za javno upravo Boris Koprivnikar znašli v shizofreni situaciji. Predsednik vlade celo zagotovo resno misli, ko pravi, da je treba spremeniti egalitarno miselnost v državi. Misli seveda na prevladujočo egalitarno miselnost v družbi, dohodninsko lestvico in še kaj. Hkrati pa je ujet v sistemu, ki zagotavlja krivično delitev družbene dodane vrednosti, kar je povsem nasprotno egalitarizmu.

 

Ko gre za davčno obremenitev posameznikov, imamo egalitarizem. Ko gre za delitev učinkov gospodarske rasti med različne družbene skupine, imamo neoliberalizem, ki ga podpirajo – sindikati in dobršen del vlade. V takšnih razmerah so največji vladni borci za spremembe Miro Cerar, Dušan Mramor in Boris Koprivnikar. Nerodno pri tem je to, da prihajajo prav iz javnega sektorja. Ko težko objektivno pogledajo na realne razmere. To se vidi v pogajalskih izhodiščih vlade. Res je, da je pogajalsko izhodišče vlade pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju posledica razmerja moči v koaliciji. Cerar, Mramor in Koprivnikar so skupaj z gospodarskim ministrom za ostale v vladi najbrž ultra reformisti. Zaviralci nujnih reform so drugi ministri v vladi, ne omenjeni. A ne glede na to obstaja sum, da tudi omenjeni trije prispevajo k boju proti nujnim reformam. Sum obstaja zaradi naslednjih dejstev:

 

- minister Koprivnikar je kljub vsemu navedenemu sindikatom med vrsticami dejal, da ne morejo pričakovati 380 milijonov evrov, da pa se bodo nekaj zmenili. Minister Mramor pa je gospodarstvenikom in s tem tudi vsem zaposlenim v gospodarstvu dejal, da bomo lahko razbremenili plače za 60 do 90 milijonov evrov, a le če jih bomo z drugimi davki našli. To dvoje skupaj ni korektno.

- minister Mramor je konec prejšnjega tedna dejal, da razvojna kapica politično ni uresničljiva. On torej bi, ampak koalicijski partnerji tega ne bi. Podobno je včeraj na vrhu podjetij v tuji lasti dejal Miro Cerar: "Politična volja je. Toda v koaliciji so partnerji različnih mnenj." Drži, to vsi vemo. Ampak nismo mi izbirali koalicijskih partnerjev. Volivci smo izbirali le stranke. Kot vemo, so bile tudi možne tudi drugačne koalicije. Vem, da je politično pogajanje v slovenski parlamentarni partitokraciji težko. Toda odgovornost za dejanja je na tistemu, ki sestavlja koalicijo. Iskreno povedano pa Miro Cerar, ki bi po mojem mnenju res kaj rad reformiral, nima niti enotne reforme podpore znotraj svoje stranke. Politična volja je in hkrati politične volje ni. To je shizofrena slovenska dialektika.

- podjetja v tuji lasti so včeraj izpostavila, da podjetja, ki se na trgu borijo za preživetje in boljše rezultate, nimajo nobenih težav zmanjšati stroške za en odstotek. Podjetja jih morajo letno zmanjševati tudi za 3 do 5 odstotkov. Zato je optimizacija javne porabe za 0,6 odstotka vrednosti javnih financ oziroma 100 milijonov evrov, kolikor bi potrebovali za uresničitev dela davčne reforme, kot jo predlagata GZS in ZDSS, prav gotovo dosegljiva. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman se je z njimi strinjala, rekoč, da je optimizacija javnega sektorja eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje javne porabe. A hkrati poudarila, da tega ni možno narediti naenkrat in da morajo pri tem sodelovati vsa ministrstva.

 

 

Dal bi roko za Cerarja, Mramorja in Vraničar Ermanovo, da bi res kaj reformirali. A kaj, ko jim težko verjamem, ker nam hkrati pravijo, da obstaja močna politična volja in da politična realnost v pomembnem delu vlade ni tako naklonjena reformam. Mar resnično mislijo, kar pravijo? Ali se tudi oni vsaj malce sprenevedajo?

 

Sploh ni pomembno. Čas namreč teče. Kmalu ga bo začelo zmanjkovati. Prej ali slej bodo volitve, ko bo treba nagovoriti tudi armado zaposlenih v gospodarstvu, ki že dolga leta zaman od države čakajo višje neto plače kot posledico resne, ne kozmetične davčne reforme. Prej ali slej bo prišla tudi kriza, ki nas bo bolela, ker z javno porabo ne ravnamo gospodarno.

 

Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka in predsednik Foruma tujih investitorjev v Sloveniji pri GZS (forum zahteva razvojno kapico, spremembo dohodninske lestvice in odpravo najvišjega dohodninskega razreda), je včeraj povedal bridko resnico: "Preveč let že razpravljamo o istih izzivih. V krizi morda res ni pravi čas zanje, toda zdaj je čas za akcijo, da Slovenijo naredimo bolj konkurenčno in privlačno. Potrebujemo program vlade z dolgoročnimi cilji. Če ne bomo izpeljali pravih ukrepov, prihodnost ne bo tako svetla, kot bi lahko bila in kot bi si jo želeli."

 

Državna sekretarka Mateja Vraničar Erman je razvojno kapico, ki jo gospodarstveniki postavljajo kot eno izmed prioritet, včeraj podprla, rekoč, da je čas, postaviti jo na mizo. A je dodala, da je ne moremo uvesti takoj, ker je temu treba prilagoditi sistem socialne varnosti. Vendar jo je mogoče uvesti v drugem ali tretjem koraku davčne reforme.

 

V redu, razumem. Če to drži, je vprašanje le eno: ali bo vlada dala na mizo vse stopnje postopne davčne reforme. Ni nujno, da vse uresničimo takoj. To je res nemogoče. Možno pa je vsebinsko pripraviti postopno davčno reformo za naslednje tri leta. Če bo tako, verjamem v iskrene namene. Če ne bo tako, pa bo tako kot pravi Vojmir Urlep.

 

Pdf: spomladansko poročilo Umar

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
12
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,433
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,407
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,550
04/
Auf wiedersehen, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,898
05/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,902
06/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,856
07/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,847
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,797
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,271
10/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 6,027