Intervju

"Finančna kriza in begunska kriza sta napad na evropski sistem. O tem ni dvoma."

Z Larisom Gaiserjem, predsednikom slovenskega Panevropskega gibanja, smo se pogovarjali o izzivih Evrope in strahovi pred črnim scenarijem, v katerem bi politični radikalci prevladali nad zmerneži. Spregovorili smo tudi o slovenski notranji politiki, še posebej negotovi usodi Slovenske ljudske stranke, kjer se je Gaiser po odhodu Radovana Žerjava neuspešno potegoval za predsedniško mesto.

21.04.2016 21:14
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   laris gaiser   evropa   slovenija   desnica   levica   panevropsko gibanje

Foto: osebni arhiv

Kvaliteta in kvantiteta morata v politiki vedno najti najboljšo točko ravnovesja. V nasprotju z desnico je v Sloveniji levica precej bolj profilirana. Desnica tvega radikalizacijo zaradi nesposobnosti pozitivnega definiranja lastne vloge.

 

Pred kratkim mi je neki starejši avstrijski politik povedal, da na Dunaju zelo dobro razumejo slovensko razklanost in politično obračunavanje, ker so sami po koncu druge svetovne vojne preživeli enake razmere. Njihovo družbo so takrat sestavljali tako neoporečni socialisti, krščanski demokrati in liberalci, kot stari kolaboranti, nacisti, razni skrajneži in prepričani komunisti. Mešanica je bila eksplozivna, a čas in dobra doza realnosti sta omogočila, da je Avstrija postala stabilna država.

Dr. Gaiser je tudi član mednarodnega predsedstva Mednarodne Panevropske Unije v Strasbourgu, vodil je Evro-sredozemsko univerzo (EMUNI) in sedel v Strateškem sveta ministra za zunanje zadeve. Kot strokovnjak za mednarodne odnose in geopolitično ekonomijo predava na univerzi v Georgiji (ZDA), Firencah in Benetkah ter na avstrijski Diplomatski akademiji. Od lanskega leta je stalni član skupine za varnostna in teroristična vprašanja ter upravljanje kriz ITSTIME, ki ima sedež na Katoliški univerzi v Milanu. Letos pa je bil imenovan za direktorja sektorja  ekonomsko-obveščevalne dejavnosti na Centru za Strateške študije De Cristoforis (CESTUDEC).

 

 

Gospod Gaiser, koliko bi nas morale skrbeti zaostrene geopolitične razmere v neposredni bližini, takorekoč na obrobju Evrope?

 

Izredno. Nestabilnost evro-sredozemskega območja je posledica zgrešenega mednarodnega pristopa zahodnih držav v zadnjih dvajsetih letih. Celotna zgodovina mednarodnih odnosov je intimno vezana na ravnovesja, ki se ustvarjajo v bazenu stičišča treh celin, najpomembnejših ver in neštetega števila kultur. Od faraonov naprej sta mir in blaginja človeštva vezana na ravnovesje moči, ki se ustvarja prav na tem območju. Medtem ko ZDA svojo pozornost in večino lastnih vojaških sil premikajo proti Kitajski, pa prav kitajska elita, sicer dobra poznavalka zgodovine, strateško gleda proti nam in se čudi našim potezam.

Pomanjkanje nadzora in strategije je v zadnjih letih pripeljalo do t. i. arabskih pomladi, ki so pokazale, kako krhka in razklana je civilna družba na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Mednarodni voditelji brez vizije in znanja so krizo upravljali gasilsko, namesto da bi jih usmerili, vodili in pripeljali do nove stabilnosti.

 

 

Po koncu hladne vojne svet še ni našel novega mednarodnega reda?

Ne, je pa na poti do tja. Ta pot bo polna konfliktov, a v dobi jedrskega orožja si ne moremo več privoščiti oblikovanja novega svetovnega reda na podlagi vsesplošnega vojaškega spopada. Bolj kot kadarkoli prej v zgodovini potrebujemo razgledane politike, ki bodo znali voditi razvoj držav.

 

 

Pravite "razgledane politike". V Evropi jih nimamo prav veliko. Ali Evropska unija sploh lahko preživi?

 

Evropsko unijo so naredili birokrati. Po drugi svetovni vojni, potem ko je politika ves svet dvakrat zapored pahnila v popolni pekel, politikom ni nihče več zaupal. Elitni birokrati so prevzeli vodilno vlogo in skušali oblikovati varnostno mrežo gospodarskega sodelovanja. Projekt je bil do določene mere zelo uspešen, vendar je prav zadnja velika finančna kriza pokazala, kako res je, da skupna valuta potrebuje enotno vlado. Istočasno smo se naučili, da skupna valuta še zdaleč ne pomeni, da bomo samoumevno prišli do skupne vlade.

Finančna kriza in begunska kriza sta napad na evropski sistem. O tem ni dvoma. Unija ni razpadla. Kot vedno je prišla do določene kompromisne rešitve in naredila korak naprej. EU ni najboljša inštitucija na svetu, je pa tista, ki na stari celini zagotavlja drugo najdaljše obdobje miru v zgodovini naše civilizacije. Do zdaj je najdaljše obdobje rasti in stabilnosti predstavljal čas po Dunajskem kongresu leta 1815. Takrat so voditelji celega sveta za nekaj let sedli okoli ene same mize in oblikovali mednarodno ravnovesje moči oz. svetovni red. Bili so razgledani, pametni in državotvorni. Razumeli so "duh zgodovine" in postavili temelje stoletnemu razvoju. Danes potrebujemo prav to.

 

 

Sliši se elitistično in nič kaj demokratično.

 

Morda, a tako se vodi svet. Evropa potrebuje državnike, ki bodo prevzeli odgovornost odločanja, pozabili na notranje politične igrice in postavili nove mejnike mednarodnega sodelovanja. Čas birokratov je minil. EU lahko preživi, če bo v sebi našla revolucionarno moč preoblikovanja in napredka. Sicer sama sebi predstavlja največjo grožnjo.

 

Z bivšim italijanskim zunanjim ministrom Frattinijem (foto: osebni arhiv)

 

Ko že omenjate "grožnjo", kako resno Unijo po vašem ogrožajo migranti?

 

Na dejstvo, da je migrantska kriza grožnja za nepripravljeno Evropo in za vse naše države, je najprej opozorilo Slovensko Panevropsko gibanje! Bil sem prvi, ki je na to temo dal izjavo za STA, in sledili so mi ostali politiki v Sloveniji in Evropi. A medtem ko so ostali ta trenutek izkoriščali za notranje politične obračune, je Slovensko Panevropsko gibanje skušalo opozoriti na mednarodne razloge nastale krize in na možne rešitve. Problemu smo takoj ponudili rešitev. Po več kot letu dni gredo rešitve politikov prav v smeri, ki smo jo mi predlagali: rešitev težav v Siriji, oblikovanje zbirnih centrov za begunce izven naših meja in skupna evropska azilna politika. S pomanjkanjem razumevanja scenarija smo dolge mesece posredno podpirali etično čiščenje določene regije na Bližnjem vzhodu, financiranje terorizma s trgovino z belim blagom in nečloveško pustili, da pravi begunci, ki imajo pravico do pomoči, trpijo na dolgih potovanjih. Vse to bi se dalo rešiti precej bolj učinkoviti, z manjšimi vsotami denarja in precej manjšo sramoto, če bi prave begunce identificirali čim bližje izvoru in jih varno napotili v Unijo. Ampak še danes je največji problem, da ima 28 držav 28 različnih azilnih politik in to onemogoča kakršno koli koordinirano, učinkovito humanitarno akcijo.

 

 

Torej bi vsi precej manj trpeli, če bi imeli v Evropi enotno politiko?

 

Vsekakor – tako kot to velja za primer finančne krize. Toda kot veste, so egoistični interesi posameznih držav prevladali nad skupnim dobrim. Tako kot je Nemčija ogrozila našo stabilnost v primeru bančnih potresov, je enako sebično ravnala v primeru migrantske krize. V iskanju svoje vodilne vloge v svetu se je želela izkazati tudi kot "moralna sila", vredna zaupanja. Berlin poskuša zdaj, potem ko je z gospodarstvom dosegel to, česar mu ni uspelo z dvema svetovnima vojnama, in potem ko je odlično izkoristil EU za dosego lastnih ciljev, oblikovati svojo novo podobo mehke moči.

 

 

Kako pa kot šef slovenske Panevrope gledate na porast desničarskih gibanj v Evropi?

 

Rast strank ali gibanj, ki ujamejo nezadovoljstvo prebivalstva, je logična posledica katastrofalnega upravljanja politike. Tako je vedno bilo in tako vedno bo. Moramo pa zelo paziti, ko definiramo protestna gibanja kot desničarska. Fenomen je dosti bolj kompleksen. Če biti "desen" pomeni spoštovati tradicijo, zgodovino in se izogibati naglim spremembam, potem nacionalistična gibanja, ki temeljijo na demagogiji in populizmu, ne morejo biti desničarska. Biti desen pomeni biti konservativen. Najboljšo definicijo konservativizma je v XIX. stoletju dal Camillo Benso grof Cavour, prvi minister Kraljevine Piemonte, ko je rekel , da "biti konservativni politik pomeni spremeniti mnenje ob pravem trenutku". Desna politika razvoj vidi kot možnost zmernih, počasnih, premišljenih sprememb. Naloga pravih konservativcev je preprečiti trenja, ki ponižajo človeka kot sestavni del družbe, ki lahko pahnejo družbo v vrtinec samouničevanja in ki uničijo blaginjo oz. varnost posameznika.

Zgodovina je pokazala, da populistične stranke, ki izkoriščajo nezadovoljstvo, zelo rade same sebe definirajo za  konservativne. Psihološko izkoriščajo trenutek preplaha pred neznanim, ki nastane v masi, ampak nacionalistične stranke se na koncu vedno spreobrnejo v nekaj, kar s "konserviranjem" države in blaginje nima nič skupnega. Demagogija in populizem sta tlakovale poti v najbolj krvave revolucije. Demagogija in populizem zajameta tako desni kot levi politični spekter. Ekstremni politični pojavi, kot sta nacionalsocializem, fašizem, so vsi izhajali iz želje po boljši bodočnosti. A vsi so se izkazali za uničujoča sredstva. Povozili so državne sisteme, človeška življenja in porušili splošno blaginjo.

 

 

Se Pegida ali pa nekaj takšnega, kot je Alternativa za Nemčijo, lahko zgodi v sosednji Avstriji?

 

Ko se sprehajate po avstrijskih mestih, včasih redkeje slišite nemški jezik. Migrantov je ogromno. Teoretično obstaja podlaga za kaj takšnega, ampak naši severni sosedje v tem trenutku vodijo izredno korektno mednarodno politiko. Zavedajo se težav in stranke ne izkoriščajo krize za večje medsebojno obračunavanje, ker vedo, da lahko same sebi skopljejo jamo. Politika išče mednarodne rešitve in skuša delovati proaktivno znotraj EU in ostalih mednarodnih ustanov.

 

 

Pa pri nas?

 

Sociološko-antropološko mislim, da pri nas ne more priti do pomembnejših skrajnih družbenih gibanj. Strankarsko gledano pa mislim, da tista omrežja, ki obvladujejo politično sceno, ne bi dopustila resnejšega izoblikovanja nenadzorovanih "prostih strelcev".

 

"Janša je SDS. Če bi se umaknil, bi porušil politične modele in volilno strategijo levice."

 

Se vam zdi, da se slovenska desnica radikalizira?

 

Večji del t.i. slovenske desnice išče politične modele ter rešitve, ki bi ji omogočile zgodovinsko in kulturno legitimnost. Legitimnost pa napačno povezujejo z demagoško, kvantitativno uspešnostjo. V demokracijah, ki imajo proporcionalne volilne sisteme, ni potrebno, da osvojiš absolutno večino volivcev. Pomembno je, da si vodilen in da lahko sestaviš kvalitetno vlado. Kvaliteta in kvantiteta morata v politiki vedno najti najboljšo točko ravnovesja. V nasprotju z desnico je v Sloveniji levica precej bolj profilirana. Desnica tvega radikalizacijo zaradi nesposobnosti pozitivnega definiranja lastne vloge.

 

 

Kako gledate na izjavo šefa SLS o "veliki Sloveniji"?

 

Govor o velikih državah na Balkanu vedno odpre konfliktna vprašanja. Če preberete govor magistra Zidanška, ugotovite, da njegova velika Slovenija ni nič drugega kot normalna, delujoča država. V iskanju dobrega marketinškega prijema mu je spodrsnilo na bananinem olupku! Gre za naivno napako začetnika, katere bi ga lahko rešil vsak - vsaj malo- izkušen piarovec.

 

 

Kako sicer gledate na ustanavljanje novih strank na desnici?

 

Znotraj trenutnega scenarija nove stranke predstavljajo le projekte osebnih egov in povečujejo občutek zmedenosti volilne baze, medtem ko se levica lahko veseli še dodatne razpršenosti glasov znotraj nasprotnega tabora. Nekateri na desnici živijo v prepričanju, da levica sama sebe ruši, ko je na oblasti, in da je nesposobna voditi državo. Čeprav levica zagotovo ni enoglasno enotna, je pristop desnice k temu vprašanju popolnoma napačen. Slovenska levica je že neštetokrat pokazala sposobnost kameleonove preobrazbe. Vedno istega, strateško fosiliziranega nasprotnika oriše za največjega državnega sovražnika in tako strni vrste. Po drugi strani pa volivcem ponudi navidezno novo opcijo z delno novim obrazom, ki ni ne premalo znan, da bi vzbudil nezaupanje, a niti preveč znan, da bi prebudil občutek zavrnitve politične elite. Dokler desnica sama ne bo spremenila pristopa k političnemu soočenju, bo levica gladko zmagovala na podlagi vedno ene in iste strategije. Vedno nova imena in barve za zagotavljanje preživetja starega sistema in mreže. V tem mojem razglabljanju ni vrednostne ocene. Samo opis dejstev. Eni znajo, drugi pa očitno ne.

 

 

Mobilizacijski faktor levice je vedno en in isti; kaj pa bi se zgodilo, če bi se Janša dejansko umaknil iz politike?

 

Janez Janša je SDS. Če bi se umaknil, bi porušil politične modele in volilno strategijo levice. Na desnici pa odprl prostor za oblikovanje popolnoma drugačnih strank.

 

 

V t.i. pomladnem taboru se dogaja precejšnje repozicioniranje; SDS se pomika zelo desno, NSi poskuša slediti zmerni krščansko-demokratski liniji, medtem ko SLS niti ne pride več v medije...

 

Kot sem že prej povedal, je problem desnice večplasten. Nekateri izhajajo iz stare komunistične partije, nekateri so bili izoblikovani kot privesek stare partije v času nastajanja oz. delitve demokratičnega prostora, nekateri drugi pa so dolga leta igrali vlogo, ki so jim jo ostali spretno našili na kožo. Pred kratkim mi je neki starejši avstrijski politik povedal, da na Dunaju zelo dobro razumejo slovensko razklanost in politično obračunavanje, ker so sami po koncu druge svetovne vojne preživeli enake razmere. Njihovo družbo so takrat sestavljali tako neoporečni socialisti, krščanski demokrati in liberalci, kot stari kolaboranti, nacisti, razni skrajneži in prepričani komunisti. Mešanica je bila eksplozivna, a čas in dobra doza realnosti sta omogočila, da je Avstrija postala stabilna država.

Petindvajset let po padcu enostrankarskega sistema smo še daleč od generacijske zamenjave, ki bi nam omogočila konstruktivno politično ozračje. Ker se v našem parlamentu zaradi nejasne preteklosti vsak boji, da ga bodo neprimerno ožigosali, smo ujeti v paradoks socialnega konstruktivizma: namesto da bi gradili na pozitivni podobi političnih predlogov, gradimo na negativni definiciji o tem, kaj nismo!

Znotraj tega scenarija lahko rečemo, da NSi išče svoj prostor, ampak se – pametno – zaveda, da so njene možnosti odvisne od konsistentne identitete, ki jo seveda najbolje pooseblja njeno vodstvo. SDS je vodilna stranka v pozitivnem in negativnem smislu paradoksa teorije socialnega konstruktivizma. Levica vedno poskuša mobilizira svoje volivce in po navadi zmaga – ne glede na lastno razklanost – s tem, da se zoperstavi Janezu Janši. SDS pa skuša zajeti čim širši politični prostor na podlagi "kučanizacije" nasprotnikov.

SLS je bila po mojem  mnenju edina stranka, ki je imela velik potencial, da zaradi lastne zgodovine in politične usmerjenosti premosti vse omenjene ovire. Njena domoljubna socialna usmerjenost in pripadnost zmernemu tržnemu gospodarstvu, ki nima nič skupnega s kapitalistično skrajnostjo, je bila najboljša možna podlaga za oblikovanje zelo močne stranke v državi. Kljub odlični zasnovi in dolgoročno verodostojnemu vrednostnemu sistemu stranke pravzaprav ni več.

 

 "SLS ne pripisujem bleščeče prihodnosti."

 

Kako to? Ste glede SLS kaj sentimentalni? Vseeno je to stranka, kjer ste imeli v nekem trenutku predsedniške ambicije...

 

Kot sem rekel, sem še danes prepričan, da je bila SLS  stranka z daleč največjim potencialom rasti v državi. Srce te stranke, Kmečka zveza, ki jo je takrat vodil dr. Klemenčič, me je prosila za pomoč. Odločitev, da sprejmem kandidaturo, je bila izredno težka. Pozitivno sem se odločil le, ko sem skupaj z najožjimi sodelavci preveril možnosti dolgoročnega uspeha ter njihovo pripravljenost sodelovanja ter odločitev sprejel potem, ko mi je bilo jasno, da strankarska struktura ne premore človeka, ki bi imel dovolj poguma in vizije, da bi presekal s starimi slovenskimi političnimi igricami.

Za dobro stranke in posredno za razvoj Slovenije in Evrope smo se odločili, da izziv sprejmemo. Vem, da slovenski politični bonton zahteva lažno skromnost oz. da sta odigrana skromnosti in ponižnost najbolj cenjeni vrlini, če želiš uspeti v politiki, a takrat sem se zavedal – in sem tudi javno povedal –, da SLS ne bo več prišla v državni zbor, če ne bo sposoben mene izvoliti za predsednika.

 

 

Vidim, da ste imeli prav.

 

Veste, to se ni zgodilo zato, ker bi jaz bil najboljša možna izbira, ampak zato, ker bi SLS morala presekati z notranjo negativno selekcijo, korupcijo in razklanostjo, če bi želela preživeti in se preoblikovati v stranko, ki bi predstavljala večino Slovencev. Ni mi žal, da sem se potegoval za dobro idejo in za nekaj, v kar sem verjel. Nisem pa sentimentalen.

 

 

Res niste?

 

Ne, ker vsaka slaba izkušnja s seboj prinese kaj dobrega. Da so mene eliminirali iz igre, so morali strankarski voditelji prilagoditi interpretacijo strankarskih administrativnih postopkov, zunanji politični nasprotniki pa vložiti kazenske ovadbe, ki niso zdržale presoje zdrave pameti in bile na koncu zavrnjene. Mene so takrat sicer upočasnili, sebe pa samomorilsko uničili.

 

 

Veliko so si dali opravka z vami.

 

V Sloveniji velja splošno prepričanje, da če želiš nekaj doseči, je to zato, ker želiš nekomu škodovati. Nihče ne razmišlja, da se je človek pripravljen izpostaviti ne zaradi maščevanja, ampak zaradi skupnega dobrega!

 

 

Ima torej SLS prihodnost?

 

Ta stranka predstavlja zrcalo slovenske politike: male ljudi z velikimi predstavami lastne pomembnosti, ujete v nepomembna medsebojna obračunavanja. Ne, stranki ne prepisujem bleščeče prihodnosti. Razpad sistema se ni začel z zadnjim predsednikom, ampak že veliko prej. Nezaupanje v stranko pa je začelo pospešeno rasti v trenutku, ko je vodstvo začelo po tekočem traku brez upoštevanja statutarnih in demokratičnih procedur izločati vsakega člana, ki ni ugajal trenutnemu razpoloženju javnega mnenja. Ko tisti, ki bi morali biti državniki, ne upoštevajo temeljnega principa pravne države, da se človek smatra za nedolžnega, dokler mu krivda ni dokazana, ter državo vodijo na podlagi demagogije in populizma, takrat imaš samo dve možnosti: ali se neposredno angažiraš v politični areni in skušaš zadeve spremeniti – in s tem sprejmeš vse možne neprijetne posledice zate in za tvojo družino – ali začneš pripravljati kovčke za selitev v tujino.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."
9
31.01.2019 20:59
Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."
1
10.12.2016 00:53
Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
O lobijih, ki ščitijo Milojko Kolar Celarc in odstavljajo Petra Gašperšiča
3
11.09.2016 18:00
S poslancem Jankom Vebrom smo govorili o obeh interpelacijah, ki v teh dneh dvigujeta največ prahu. Medtem ko je ministrica za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu
4
08.09.2016 08:59
Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem ... Več.
Piše: Uredništvo
Svetovne organizacije in države hočejo nadzor nad našo odgovornostjo in osebno svobodo. Tobak je le začetek.
5
14.08.2016 18:30
Novozelanska poslanka Marama Fox ga je pred tedni v televizijski debati javno označila za prinašalca smrti in ga primerjala celo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zmago Jelinčič: "Nič nimam proti muslimanom. Financiral sem celo prvi prevod Korana v slovenščino."
14
24.07.2016 19:00
Predsednik nekoliko pozabljene Slovenske nacionalne stranke o nacionalni državi in prihodnosti združene Evrope, migrantih in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Po neuspelem puču v Turčiji: vojaški udar se ne zgodi brez zunanje podpore
14
18.07.2016 22:59
Z našim komentatorjem Zijadom Bećirovićem, ki je tudi direktor ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije ... Več.
Piše: Zijad Bećirović
"Antiintelektualizem ima na Slovenskem dolgoživo tradicijo. Da cenimo svoje intelektualce in umetnike, je mit. "
3
29.06.2016 20:35
Soustanovitelj in urednik nekdanje Študentske založba, ki se je kasneje preoblikovala v Založbo Beletrina, ni le esejist, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ko sem še delal kot novinar, sem slišal šalo, da je datum edina resnica, ki jo najdeš v časopisih."
15
01.06.2016 20:48
Ker v teh dneh v Slovenijo prihaja prvi mož Opus Dei Javier Echevarria Rodrigues, smo se pogovarjali z regionalnim vikarjem Opus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Mislim, da nisem "grožnja" za avstrijsko svobodo in demokracijo."
3
20.05.2016 20:00
Ekskluzivno objavljamo pogovor z zmagovalcem prvega kroga avstrijskih predsedniških volitev Norbertom Hoferjem, ki se bo jutri ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,974
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,617
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,074
04/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,905
05/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,655
06/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,366
07/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 913
08/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,480
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,066
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 963