Razkrivamo

Primer Peter Butoln ali 5 težav sistema socialnega varstva

Javne institucije, zlasti socialno varstvene, bi se morale zavedati, da imajo na drugi strani posameznike iz krvi in mesa, čuteče ljudi, ki jih morajo najprej pomiriti in z njimi vzpostaviti stik, da bi lahko sploh na mizo postavili argumente in dejstva.

25.04.2016 20:43
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   socialno varstvo otroci   center za socialno delo   peter butoln   mladen terčelj

Foto: arhiv Portala PLUS

Ko ima skupnost šibko in nesposobno politično vodstvo, v ozadju plešejo miši političnega in birokratskega podzemlja. Že dolgo trdim, da težava korupcije in klientelizma ni najbolj pereča na vrhu, temveč po spodnjih stebrih družbenih struktur. 

Slovenija je v prepleteni politični, gospodarski in družbeni krizi. Za rešitev tega zapleta potrebujemo tako voditelja za izhod iz krize, kot tudi vizijo, strategijo in program. Eno pomembnih področij v globoki krizi je sistem socialnega varstva, kjer gre za vsakodnevni težave ljudi, ki so zanje središče življenja. Pa ne gre samo za socialno-ekonomske pravice, temveč za vrsto drugih, med katerimi zadnje časa izstopa tudi vprašanje starševstva.

 

Skupnost mora te težave reševati učinkovito in pravično, saj so temeljne štiri naloge politike učinkovito tehnično upravljanje sistemov, zagotavljanje varnosti in blaginje ter končno tudi ustvarjanje občutka elementarne pravičnosti. To so stebri kakovostne politike ali buon governo. Prvi korak iskanja ustreznih rešitev je pregled temeljnih težav in modelno učenje na konkretnih primerih, posebej tistih, v katerih je sistemu spodletelo.

 

 

5 težav sistema socialnega varstva

 

Prva težava je nedvomno prevlada birokratske sistemske logike nad življenjskim svetom. To je tema, ki jo je sociologija od Maxa Webra do Jürgena Habermasa natančno obdelala in opisala. Naša aktualna evropska civilizacija duši življenje in ga tlači v sistemske predale, ki temeljijo na proceduralnosti kot temeljni mantri sodobne družbene ureditve. Kot je izpostavil Niklas Luhmann, pa je proceduralnost za sodobno pravo predvsem sredstvo legitimiranja in pokrivanja hrbta zaradi nesposobnosti, da bi moderni pravni pozitivizem ustrezneje zajel življenje. Vsekakor je to vseevropska težava in Slovenija je na tej točki le del mozaika, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi mogla biti tudi nosilec inovativnega preboja in preloma ter povrnitve človeka in njegovega življenja v središče pozornosti javnih sistemov.

 

Druga težava aktualne politike, ki se navezuje na prvo, je nerazumevanje dejstva, da smo ljudje čustvena bitja in da mora zato politika z ljudstvom komunicirati tudi na tej ravni. Upravljanje s čustvi in energijami ljudi je pomemben del sposobnosti velikega voditelja. Naša aktualna kriza je tudi kriza stanja duha, kriza motivacije in mobilizacije za delovanje in napredek. V današnjem svetu prevladujeta apatija in depresija zaradi občutka nemoči posameznika v vrtincu dogajanja, ki ga vodijo veliki finančni centri moči. Velika sprava slovenske politike bi bila hkratna uvedba univerzalnega temeljnega dohodka in socialne kapice, saj bi prvi ukrep pomiril stres in depresijo prekernega dela skupnosti, medtem ko bi drugi mobiliziral v pogon bolj propulzivni del. Vsekakor pa bi se javne institucije, posebej ko se ukvarjajo s tako perečimi težavami ljudi, kot to velja na socialno varstvo, morale zavedati, da imajo na drugi strani ljudi iz krvi in mesa, čuteče ljudi, ki jih morajo najprej pomiriti in z njimi vzpostaviti stik, da bi lahko sploh na mizo postavili argumente in dejstva.

 

Tretja težava je neučinkovita organizacija procesov dela in nepreglednost informacij navkljub temu, da živimo v digitalni dobi. To je sicer generalna težava slovenske družbe in države, saj imamo ravno na področju organizacije procesov izjemne rezerve. Zato bi politični vrh moral vsako reformo začeti prav na tej točki in bi kaj kmalu ugotovili, da strukturne reforme niso nujno boleče, če se jih loti sposobna vlada. Če bi se reform lotili na ravni procesov, bi lahko videli, da zanje bolj kot rezanje javnih izdatkov potrebujemo predvsem ustrezno prizadevanje odgovornih akterjev. In če bi končno le naredili kvantni preskok na polju informatike, bi z modernimi orodji tudi preglednost in pretok informacij bolje stekla.

 

Naslednja težava je stroka, posebej pa izvedenci, ki imajo na tem področju izjemno moč in vpliv na odločitve, ki posegajo v srčiko življenj ljudi, ki padejo v žrelo in labirinte javnih sistemov. Težko ocenjujem detajle stanja slovenske stroke na področju socialnega varstva in koliko sledijo svetovnim trendom, lahko pa opišem težave samega fenomena strokovnosti pri nas. Dolga leta se je utrjevala teza, da se laiki pač ne smemo mešati v strokovna vprašanja, ker za to nismo kompetentni. Ta, delno utemeljena teza, je pripeljala do cehovstva in vrtičkarstva, ko aktualna stroka ne spejema niti kritične ocene njihovih odločitev. Ko se nekaj zalomi, pa stroka praviloma pokrije hrbet svojim predstavnikom in zatrdi, da je bilo vse strokovno in po pravilih. In kako potem oporekati taki Stroki?

 

In končno, peta težava so seveda omrežja moči v ozadju sistemov. Ko ima skupnost šibko in nesposobno politično vodstvo, v ozadju plešejo miši političnega in birokratskega podzemlja. Že dolgo trdim, da težava korupcije in klientelizma ni najbolj pereča na vrhu, temveč po spodnjih stebrih družbenih struktur. Pa pri tem ne gre le za velike igre denarja tam, kjer ga je v javnem sektorju na pretek, temveč ta omrežja delujejo tudi v majhnih primerih, kjer ne gre za denar, temveč za življenja ljudi, recimo na področju starševstva. Tudi v takih primerih se aktivirajo omrežja, ki segajo vse od prostozidarskih lož do neformalnih mrež prijateljstva, ki delujejo po celotnem sistemu od Centrov za socialno delo prek policije do pravosodnega sistema.

 

 

Primer Peter Butoln in boj za stike s petletnim sinom

 

Poleg bolj razvpitih primerov se je pred časom v medijih pojavila tudi zgodba Petra Butolna, nekdanjega svetovalca v kabinetu pokojnega dr. Janeza Drnovška. V postopku ločitve mu sodišče z začasno odredbo (!) že osem mesecev omejuje stike s sinom na podlagi ženine prijave za domnevno spolno zlorabo, ki so jo ovrgli tako v kriminalistični preiskavi. kot tudi psihološki izvedenci. "Edina točka, na katero se opira začasna odredba, je pričevanje referenta CSD Ljubljana - Center Janka Cafute, ki pa sploh ni bil pristojen za naš primer in za katerega je celo njegov direktor za medije potrdil, da ni kompetenten za odločanje o takem vprašanju", je dejal Butoln: "Zaradi krivega pričanja bomo proti njemu tudi sprožili ustrezne postopke."

 

Ločitev staršev je za otroke eden najbolj travmatičnih dogodkov, ki jih lahko globoko zaznamuje za celo življenje. Vse vpletene institucije bi morale zato v teh procesih imeti na prvem mestu ravno dobrobit otrok, a se pogosto zgodi ravno nasprotno. Eden najbolj perečih problemov v Sloveniji je denimo sistemska diskriminacija očetov, saj se institucije praviloma postavijo na stran matere, tudi če dejstva govorijo nasprotno in tudi če je otrok naklonjen očetu in si zeli živeti pri njemu.

 

Na tem primeru lahko opazimo vseh pet težav sistema socialnega varstva pri nas. Prevlado sistemske logike, slepe za bolečino in trpljenje ljudi, torej slepe za njihovo čustveno stanje. Zelo nepregledni procesi, ki se vlečejo in vlečejo. Vprašljiva stroka in vloga referentov javnih sistemov. Ter končno tudi vpliv omrežij moči v ozadju, ki so zelo spretne pri izbiri pravih akterjev na posameznih korakih javnih sistemov od CSD do sodišča. Butoln namreč izpostavlja: "Ženin oče je Mladen Terčelj, nekdanji veliki mojster prostozidarske lože, ki mi je direktno zagrozil, da nikoli več ne bom videl sina, če ne sprejmem njihovih pogojev."

 

 

Metodologija iskanja rešitev za težave sistema socialnega varstva

 

Kako torej v birokratske procese vnesti življenje in pozornost za čustva, kako doseči preglednost, kako prevetriti stanje stroke in predvsem delovanje konkretnih izvedencev, kako posekati moč in vpliv omrežij iz ozadja? Snovalci birokratskih rešitev se pisanja zakonov, podzakonskih aktov in odločanja v posameznih primerih lotevajo zelo abstraktno in pri tem nimajo pred očmi konkretnih primerov, ki jih ti akti in procesi rešujejo. Prav to je temeljna napaka, saj bi življenjske rešitve uspešneje našli prav na primerih, v katerih sistemu spodleti.

 

Zato je iskanje rešitev za naštete težave nujno zastaviti na podlagi konkretnih primerov. Podobno kot v marketingu kampanjo zastavimo z uporabo persona marketinga oziroma tako, da si zamislimo povsem konkretnega predstavnika ciljne skupine in razmislimo, kaj mu hodi po glavi in kako doseči stik z njim. Partikularnost primerov je temelj za oblikovanje boljših sistemskih rešitev. In če bi tako pristopila tudi vlada, bi končno naredila nekaj uporabnega.

 

 

Uredništvo želi z objavo tega prispevka spodbuditi širšo javno razpravo na Portalu PLUS, zato je pripravljeno objaviti tudi mnenja drugih avtorjev, ki so lahko polemična. Edino merilo naše presoje bo kvaliteta argumentov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.463
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.836
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.588
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.764
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.412
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.359
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.261
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.216
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.227