Komentar

Mesto in mit: nedeljski esej o urbanem mišljenju

Mestu kot skrajnost vedno grozi urbicid. Videl sem to na svoje oči ne dolgo tega na mojem Balkanu in pred kratkim na Bližnjem vzhodu. S pomočjo "čiščenja spomina", z nalaganjem primitivnih tričetrtinskih taktov in z nalaganjem agrarnih vzorčenj ali s slinastim besom prekrijemo vzroke ter smisle nastanka mesta.

24.04.2016 07:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   mesto   mit   antigona  

Foto: MESS

Mesto je zibelka demokracije.

Mesto je najprej, poleg vsega ostalega, kulturni kompleks. Mesto je kardinalni nevron, poln mitologije. Izoblikovalo si je kulturne kodifikacije in subkulturne lingvistične manifestacije. Zapleteni kulturni kapital metropole prepoznamo v enostavnih mitskih oblikah. Enostavnost mita pa z njegovimi mnogoterimi razlagami izraža kompleksno ideologizacijo in religiozno rigidnost mesta. S procesom demitizacije pa nastopijo opozicijski procesi, emancipacija od vsega.

 

Akterji mesta natančno določajo vsebine s svojimi raznovrstnimi pozicijami vrojenimi v njegovo tkivo. Z različnimi funkcijami definiranjo središče in ostale mestne predele. Mit mesta je kratko povedana pripoved o mestu. Miti so shranjeni na različnih ravneh v hramovih religij, na agori in v subkulturnih klubih. Njegovi anatagonisti so vsi ostali, ki ne pripadajo mestu. Vaščani!

 

Čaščenje mitskih mas nam s pomočjo apokrifov, skrivnih in podtaknjenih pripovedi izostri naše mestne vrednote. Mesto je ekstaza mišljenja, afektirana takojšnjost, lepota, nagost, ekraniziranost, tresljaj dinamičnosti in samoreflektirana ritualnost! Predvsem pa je mesto tehnologija delovanja institucij in antiinstitucij. Mestni park pa je ruralni spomin na davno zapuščeno in izgubljeno Arkadijo, polno srečnih, preprostih pastirjev, ki igrajo piščali svoji drobnici v Vrbi in ViniciNikoli ne pozabimo, da obstaja množica scenosledov, ki lahko mimogrede porušijo mesto in park spremenijo za druge kulturne potrebe. Mestu kot skrajnost vedno grozi urbicid. Videl sem to na svoje oči ne dolgo tega na mojem Balkanu in pred kratkim na Bližnjem vzhoduS pomočjo "čiščenja spomina", z nalaganjem primitivnih tričetrtinskih taktov in z nalaganjem agrarnih vzorčenj ali s slinastim besom prekrijemo vzroke ter smisle nastanka mesta.

 

 

Več je mesta, več je mišljenja

 

Prav posebej bodite pozorni na primestne profiterje, ki tako radi izrabljajo konflikt med središčem in vasjo za svoje najslabše namene! Z manipuliranjem in priviligiranjem lokalnega in domačijskega, s populističnim razbijanjem akademsko-intelektualnega in umetniškega ter s prevlado mehko pornografskega podobarstva zmagujejo nad besedami. Njihov Olimp je "vrtni alpinum". Brez umetnine mojstrovine ni časa, ni mesta, je samo teritorij brez pripovedi. Brez umetnine demitizacije ni časa, ni opozicije.

 

Konec predolgega uvoda!

 

 

Mit

 

Pred mesecem dni sem našel v Trubarjevem antikvarijatu prvo izdajo Antigone Dominika Smoleta iz leta 1961. Mikromit: Smole je dramo napisal leta 1960 na Petrolovi bencinski črpalki. Mit: Ismena išče s sestro Antigono bratovo truplo, ki je proglašen za izdajalca, izza mestnega obzidja po gozdovih, jamah in rovih. Sestra Ismena ji sledi v njeni doslednosti, a jo tudi prva zapusti in proglasi za blazno.

 

Predvčerajšnjim sem dobil Antigono Slavoja Žižka. Mit: Antigona išče truplo brata izdajalca izza mestnega obzidja, po gozdovih, jamah in rovih. Žižek išče v Antigoni komičnost brez smeha.

 

Včeraj sem dobil v SNG Drama dramski tekst Dušana Jovanoviča Antigona (Stavki iz enih glav za druga usta). Mit: Antigona in Ismena iščet truplo brata, proglašenega za izdajalca. Vse sovražita, joj, kako sovražita, ne da bi hoteli, sta skupaj z zlom v podjetju sovraštva.

 

Trije briljantni duhovi v boju proti ideologiji in teologiji. Vse to so optimalne dramske strukture, ki izgovarjajo črno kepo iz grla metropole Ljubljana. To je mitska masa, ki določa naše mesto. Točno ta. Vse druge manj. Z njo vstopamo v območje naravnih in nadnaravnih sil militantne kulture. V svet globalne vojašnice. Izbor je preprost: mesto ali vojašnica? Vojašnica ni mesto. Kaj je pravzaprav vojašnica. To je kultura vojnih mašinistov, ki se manifestirajo v vojnih muzejih. Iracionalna in rušilna moč mitizacije je ravno v gradaciji militantnih vsebin. Pošastna kategorija je zločin nad mestom. Mesto je zibelka demokracije.

 

 

Dekonstrukcija mita

 

Čas, k nima svoje umetnine, ne more biti čas. Je sam na sebi razraščena priroda. Je hierarhija fragmentarnosti in predstav, ki so bile neštetokrat reproducirane, brez možnosti, da bi v konglomeratu vsega odkrili osnovni red in pogled na stanje stvari, v katere smo vrojeni. Vsak mit vedno znova vrednotimo in ga na novo vzpostavljamo, s tem pa ga seveda tudi ohranjamo. Na njem se vedno znova konstituirajo elite. Radostijo jih "trajne vrednote". Na njih parazitirajo. Omogočajo jim sivo izginjanje. Naj jim bo vse odlično v podzemlju mrtvozorništva.

 

A elita pa nam z radikalnim črnim humorjem ohranja živo v življenju. Sekularnost in razsvetljenstvo nam z urbanimi miti vzpostavljata lepo anarhijo, ki odpira vsa temeljena vprašanja, razen poslednjega! Poslednje vprašanje je nedotakljivo. Zato sploh gradimo lepe neodgovornosti, ki se upirajo temu, da bi kapitulirale pred onostranstvom.

 

Mesto je tehnologija, je medij tostranstva v odnosu do metafzičnega. V mestu so radiji, televizje, gledališča, muzeji, moderne galerije, knjižnice, sodobne galerije. Naj mi kdo pove, zakaj nismo v teh petindvajsetih letih zgradili nove Narodne univerzitetne knjižnice? Svet vstopa v fazo kulturne deklasifikacije, v kateri bo prišlo do intenzivne konkurence med širokim izborom konceptov kulture in do zmanjšanja možnosti vsiljevanja vrednostne hierarhije. Tako bi moralo biti!

 

Mesto niso le slavne zgradbe, niso samo nevarne četrti, mesto mora imeti zavest o mitih in antimitih. Mesto je opredeljen prostor za sobivanje vseh možnih mitov, ki se borijo za svojo vidnost. Ni prvorazrednih in drugorazrednih mitov. V mestu vlada velika vera v živo. Obup je izguba vrednot. Mesto dovoli plitkost, površnost, plakatnost, stripoidnost nikoli pa izgubi živosti mišljenja.

 

Z mitom potujemo v preteklost, s tehnologijo potujemo v bodočnost. Ravno v združevanju znanosti in umetnosti obstaja največji potencial regeneracije uničenih, razvrednotenih življenj z izdajstvom. Z gradnjo interkulturnih tehnologij se vzpostavljaja nova mitska bodočnost. Svet, ki je svet! Zato potrebujemo kulturo, da združi različnosti v veličastno lepo vzorčno enotnost. Znanost z metodo, z nevtralnostjo in z distanco ter istovetenjem vseh razbija praznoverje. Vzpostavlja možno izhodiščno točko za lepo združevanje. Miti združujejo, antimiti odgovarjajo na kompleksna vprašanja. V novih konceptih razumevanja materije in duha je naseljen etos.

 

Zato mesto lahko prevede anarhista v pragmatika. Lahko je tudi obratno. Vse to je mesto. Mesto je stilna lepota polna mitov. Antigona je veličasten slovenski mit. Ismena:

 

"Najbližja mi je misel, da duhovnik medtem, ko zažiga truplo, zadržuje dah v dimu. Iz dima žrtve prerokuje, našo pradavnino! Ne bom iskala trupla na skrivaj! Iz globine pradavnine kliče prekletstvo v nas. Kdo je komu kaj in kaj je komu liturgija? Iz česa je zgrajeno obredje, iz lasišča ali pletenih kit? Prerokovano je bilo, da se vrnejo živi. A danes slavimo mrtve moške."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.982
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.774
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.451
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.796
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.124
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.576
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.904
08/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.487
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.620
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.517