Komentar

Mesto in mit: nedeljski esej o urbanem mišljenju

Mestu kot skrajnost vedno grozi urbicid. Videl sem to na svoje oči ne dolgo tega na mojem Balkanu in pred kratkim na Bližnjem vzhodu. S pomočjo "čiščenja spomina", z nalaganjem primitivnih tričetrtinskih taktov in z nalaganjem agrarnih vzorčenj ali s slinastim besom prekrijemo vzroke ter smisle nastanka mesta.

24.04.2016 07:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   mesto   mit   antigona  

Foto: MESS

Mesto je zibelka demokracije.

Mesto je najprej, poleg vsega ostalega, kulturni kompleks. Mesto je kardinalni nevron, poln mitologije. Izoblikovalo si je kulturne kodifikacije in subkulturne lingvistične manifestacije. Zapleteni kulturni kapital metropole prepoznamo v enostavnih mitskih oblikah. Enostavnost mita pa z njegovimi mnogoterimi razlagami izraža kompleksno ideologizacijo in religiozno rigidnost mesta. S procesom demitizacije pa nastopijo opozicijski procesi, emancipacija od vsega.

 

Akterji mesta natančno določajo vsebine s svojimi raznovrstnimi pozicijami vrojenimi v njegovo tkivo. Z različnimi funkcijami definiranjo središče in ostale mestne predele. Mit mesta je kratko povedana pripoved o mestu. Miti so shranjeni na različnih ravneh v hramovih religij, na agori in v subkulturnih klubih. Njegovi anatagonisti so vsi ostali, ki ne pripadajo mestu. Vaščani!

 

Čaščenje mitskih mas nam s pomočjo apokrifov, skrivnih in podtaknjenih pripovedi izostri naše mestne vrednote. Mesto je ekstaza mišljenja, afektirana takojšnjost, lepota, nagost, ekraniziranost, tresljaj dinamičnosti in samoreflektirana ritualnost! Predvsem pa je mesto tehnologija delovanja institucij in antiinstitucij. Mestni park pa je ruralni spomin na davno zapuščeno in izgubljeno Arkadijo, polno srečnih, preprostih pastirjev, ki igrajo piščali svoji drobnici v Vrbi in ViniciNikoli ne pozabimo, da obstaja množica scenosledov, ki lahko mimogrede porušijo mesto in park spremenijo za druge kulturne potrebe. Mestu kot skrajnost vedno grozi urbicid. Videl sem to na svoje oči ne dolgo tega na mojem Balkanu in pred kratkim na Bližnjem vzhoduS pomočjo "čiščenja spomina", z nalaganjem primitivnih tričetrtinskih taktov in z nalaganjem agrarnih vzorčenj ali s slinastim besom prekrijemo vzroke ter smisle nastanka mesta.

 

 

Več je mesta, več je mišljenja

 

Prav posebej bodite pozorni na primestne profiterje, ki tako radi izrabljajo konflikt med središčem in vasjo za svoje najslabše namene! Z manipuliranjem in priviligiranjem lokalnega in domačijskega, s populističnim razbijanjem akademsko-intelektualnega in umetniškega ter s prevlado mehko pornografskega podobarstva zmagujejo nad besedami. Njihov Olimp je "vrtni alpinum". Brez umetnine mojstrovine ni časa, ni mesta, je samo teritorij brez pripovedi. Brez umetnine demitizacije ni časa, ni opozicije.

 

Konec predolgega uvoda!

 

 

Mit

 

Pred mesecem dni sem našel v Trubarjevem antikvarijatu prvo izdajo Antigone Dominika Smoleta iz leta 1961. Mikromit: Smole je dramo napisal leta 1960 na Petrolovi bencinski črpalki. Mit: Ismena išče s sestro Antigono bratovo truplo, ki je proglašen za izdajalca, izza mestnega obzidja po gozdovih, jamah in rovih. Sestra Ismena ji sledi v njeni doslednosti, a jo tudi prva zapusti in proglasi za blazno.

 

Predvčerajšnjim sem dobil Antigono Slavoja Žižka. Mit: Antigona išče truplo brata izdajalca izza mestnega obzidja, po gozdovih, jamah in rovih. Žižek išče v Antigoni komičnost brez smeha.

 

Včeraj sem dobil v SNG Drama dramski tekst Dušana Jovanoviča Antigona (Stavki iz enih glav za druga usta). Mit: Antigona in Ismena iščet truplo brata, proglašenega za izdajalca. Vse sovražita, joj, kako sovražita, ne da bi hoteli, sta skupaj z zlom v podjetju sovraštva.

 

Trije briljantni duhovi v boju proti ideologiji in teologiji. Vse to so optimalne dramske strukture, ki izgovarjajo črno kepo iz grla metropole Ljubljana. To je mitska masa, ki določa naše mesto. Točno ta. Vse druge manj. Z njo vstopamo v območje naravnih in nadnaravnih sil militantne kulture. V svet globalne vojašnice. Izbor je preprost: mesto ali vojašnica? Vojašnica ni mesto. Kaj je pravzaprav vojašnica. To je kultura vojnih mašinistov, ki se manifestirajo v vojnih muzejih. Iracionalna in rušilna moč mitizacije je ravno v gradaciji militantnih vsebin. Pošastna kategorija je zločin nad mestom. Mesto je zibelka demokracije.

 

 

Dekonstrukcija mita

 

Čas, k nima svoje umetnine, ne more biti čas. Je sam na sebi razraščena priroda. Je hierarhija fragmentarnosti in predstav, ki so bile neštetokrat reproducirane, brez možnosti, da bi v konglomeratu vsega odkrili osnovni red in pogled na stanje stvari, v katere smo vrojeni. Vsak mit vedno znova vrednotimo in ga na novo vzpostavljamo, s tem pa ga seveda tudi ohranjamo. Na njem se vedno znova konstituirajo elite. Radostijo jih "trajne vrednote". Na njih parazitirajo. Omogočajo jim sivo izginjanje. Naj jim bo vse odlično v podzemlju mrtvozorništva.

 

A elita pa nam z radikalnim črnim humorjem ohranja živo v življenju. Sekularnost in razsvetljenstvo nam z urbanimi miti vzpostavljata lepo anarhijo, ki odpira vsa temeljena vprašanja, razen poslednjega! Poslednje vprašanje je nedotakljivo. Zato sploh gradimo lepe neodgovornosti, ki se upirajo temu, da bi kapitulirale pred onostranstvom.

 

Mesto je tehnologija, je medij tostranstva v odnosu do metafzičnega. V mestu so radiji, televizje, gledališča, muzeji, moderne galerije, knjižnice, sodobne galerije. Naj mi kdo pove, zakaj nismo v teh petindvajsetih letih zgradili nove Narodne univerzitetne knjižnice? Svet vstopa v fazo kulturne deklasifikacije, v kateri bo prišlo do intenzivne konkurence med širokim izborom konceptov kulture in do zmanjšanja možnosti vsiljevanja vrednostne hierarhije. Tako bi moralo biti!

 

Mesto niso le slavne zgradbe, niso samo nevarne četrti, mesto mora imeti zavest o mitih in antimitih. Mesto je opredeljen prostor za sobivanje vseh možnih mitov, ki se borijo za svojo vidnost. Ni prvorazrednih in drugorazrednih mitov. V mestu vlada velika vera v živo. Obup je izguba vrednot. Mesto dovoli plitkost, površnost, plakatnost, stripoidnost nikoli pa izgubi živosti mišljenja.

 

Z mitom potujemo v preteklost, s tehnologijo potujemo v bodočnost. Ravno v združevanju znanosti in umetnosti obstaja največji potencial regeneracije uničenih, razvrednotenih življenj z izdajstvom. Z gradnjo interkulturnih tehnologij se vzpostavljaja nova mitska bodočnost. Svet, ki je svet! Zato potrebujemo kulturo, da združi različnosti v veličastno lepo vzorčno enotnost. Znanost z metodo, z nevtralnostjo in z distanco ter istovetenjem vseh razbija praznoverje. Vzpostavlja možno izhodiščno točko za lepo združevanje. Miti združujejo, antimiti odgovarjajo na kompleksna vprašanja. V novih konceptih razumevanja materije in duha je naseljen etos.

 

Zato mesto lahko prevede anarhista v pragmatika. Lahko je tudi obratno. Vse to je mesto. Mesto je stilna lepota polna mitov. Antigona je veličasten slovenski mit. Ismena:

 

"Najbližja mi je misel, da duhovnik medtem, ko zažiga truplo, zadržuje dah v dimu. Iz dima žrtve prerokuje, našo pradavnino! Ne bom iskala trupla na skrivaj! Iz globine pradavnine kliče prekletstvo v nas. Kdo je komu kaj in kaj je komu liturgija? Iz česa je zgrajeno obredje, iz lasišča ali pletenih kit? Prerokovano je bilo, da se vrnejo živi. A danes slavimo mrtve moške."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
3
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.430
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.838
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.003
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.546
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.150
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.072
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.172
10/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.575