Komentar

Mesto in mit: nedeljski esej o urbanem mišljenju

Mestu kot skrajnost vedno grozi urbicid. Videl sem to na svoje oči ne dolgo tega na mojem Balkanu in pred kratkim na Bližnjem vzhodu. S pomočjo "čiščenja spomina", z nalaganjem primitivnih tričetrtinskih taktov in z nalaganjem agrarnih vzorčenj ali s slinastim besom prekrijemo vzroke ter smisle nastanka mesta.

24.04.2016 07:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   mesto   mit   antigona  

Foto: MESS

Mesto je zibelka demokracije.

Mesto je najprej, poleg vsega ostalega, kulturni kompleks. Mesto je kardinalni nevron, poln mitologije. Izoblikovalo si je kulturne kodifikacije in subkulturne lingvistične manifestacije. Zapleteni kulturni kapital metropole prepoznamo v enostavnih mitskih oblikah. Enostavnost mita pa z njegovimi mnogoterimi razlagami izraža kompleksno ideologizacijo in religiozno rigidnost mesta. S procesom demitizacije pa nastopijo opozicijski procesi, emancipacija od vsega.

 

Akterji mesta natančno določajo vsebine s svojimi raznovrstnimi pozicijami vrojenimi v njegovo tkivo. Z različnimi funkcijami definiranjo središče in ostale mestne predele. Mit mesta je kratko povedana pripoved o mestu. Miti so shranjeni na različnih ravneh v hramovih religij, na agori in v subkulturnih klubih. Njegovi anatagonisti so vsi ostali, ki ne pripadajo mestu. Vaščani!

 

Čaščenje mitskih mas nam s pomočjo apokrifov, skrivnih in podtaknjenih pripovedi izostri naše mestne vrednote. Mesto je ekstaza mišljenja, afektirana takojšnjost, lepota, nagost, ekraniziranost, tresljaj dinamičnosti in samoreflektirana ritualnost! Predvsem pa je mesto tehnologija delovanja institucij in antiinstitucij. Mestni park pa je ruralni spomin na davno zapuščeno in izgubljeno Arkadijo, polno srečnih, preprostih pastirjev, ki igrajo piščali svoji drobnici v Vrbi in ViniciNikoli ne pozabimo, da obstaja množica scenosledov, ki lahko mimogrede porušijo mesto in park spremenijo za druge kulturne potrebe. Mestu kot skrajnost vedno grozi urbicid. Videl sem to na svoje oči ne dolgo tega na mojem Balkanu in pred kratkim na Bližnjem vzhoduS pomočjo "čiščenja spomina", z nalaganjem primitivnih tričetrtinskih taktov in z nalaganjem agrarnih vzorčenj ali s slinastim besom prekrijemo vzroke ter smisle nastanka mesta.

 

 

Več je mesta, več je mišljenja

 

Prav posebej bodite pozorni na primestne profiterje, ki tako radi izrabljajo konflikt med središčem in vasjo za svoje najslabše namene! Z manipuliranjem in priviligiranjem lokalnega in domačijskega, s populističnim razbijanjem akademsko-intelektualnega in umetniškega ter s prevlado mehko pornografskega podobarstva zmagujejo nad besedami. Njihov Olimp je "vrtni alpinum". Brez umetnine mojstrovine ni časa, ni mesta, je samo teritorij brez pripovedi. Brez umetnine demitizacije ni časa, ni opozicije.

 

Konec predolgega uvoda!

 

 

Mit

 

Pred mesecem dni sem našel v Trubarjevem antikvarijatu prvo izdajo Antigone Dominika Smoleta iz leta 1961. Mikromit: Smole je dramo napisal leta 1960 na Petrolovi bencinski črpalki. Mit: Ismena išče s sestro Antigono bratovo truplo, ki je proglašen za izdajalca, izza mestnega obzidja po gozdovih, jamah in rovih. Sestra Ismena ji sledi v njeni doslednosti, a jo tudi prva zapusti in proglasi za blazno.

 

Predvčerajšnjim sem dobil Antigono Slavoja Žižka. Mit: Antigona išče truplo brata izdajalca izza mestnega obzidja, po gozdovih, jamah in rovih. Žižek išče v Antigoni komičnost brez smeha.

 

Včeraj sem dobil v SNG Drama dramski tekst Dušana Jovanoviča Antigona (Stavki iz enih glav za druga usta). Mit: Antigona in Ismena iščet truplo brata, proglašenega za izdajalca. Vse sovražita, joj, kako sovražita, ne da bi hoteli, sta skupaj z zlom v podjetju sovraštva.

 

Trije briljantni duhovi v boju proti ideologiji in teologiji. Vse to so optimalne dramske strukture, ki izgovarjajo črno kepo iz grla metropole Ljubljana. To je mitska masa, ki določa naše mesto. Točno ta. Vse druge manj. Z njo vstopamo v območje naravnih in nadnaravnih sil militantne kulture. V svet globalne vojašnice. Izbor je preprost: mesto ali vojašnica? Vojašnica ni mesto. Kaj je pravzaprav vojašnica. To je kultura vojnih mašinistov, ki se manifestirajo v vojnih muzejih. Iracionalna in rušilna moč mitizacije je ravno v gradaciji militantnih vsebin. Pošastna kategorija je zločin nad mestom. Mesto je zibelka demokracije.

 

 

Dekonstrukcija mita

 

Čas, k nima svoje umetnine, ne more biti čas. Je sam na sebi razraščena priroda. Je hierarhija fragmentarnosti in predstav, ki so bile neštetokrat reproducirane, brez možnosti, da bi v konglomeratu vsega odkrili osnovni red in pogled na stanje stvari, v katere smo vrojeni. Vsak mit vedno znova vrednotimo in ga na novo vzpostavljamo, s tem pa ga seveda tudi ohranjamo. Na njem se vedno znova konstituirajo elite. Radostijo jih "trajne vrednote". Na njih parazitirajo. Omogočajo jim sivo izginjanje. Naj jim bo vse odlično v podzemlju mrtvozorništva.

 

A elita pa nam z radikalnim črnim humorjem ohranja živo v življenju. Sekularnost in razsvetljenstvo nam z urbanimi miti vzpostavljata lepo anarhijo, ki odpira vsa temeljena vprašanja, razen poslednjega! Poslednje vprašanje je nedotakljivo. Zato sploh gradimo lepe neodgovornosti, ki se upirajo temu, da bi kapitulirale pred onostranstvom.

 

Mesto je tehnologija, je medij tostranstva v odnosu do metafzičnega. V mestu so radiji, televizje, gledališča, muzeji, moderne galerije, knjižnice, sodobne galerije. Naj mi kdo pove, zakaj nismo v teh petindvajsetih letih zgradili nove Narodne univerzitetne knjižnice? Svet vstopa v fazo kulturne deklasifikacije, v kateri bo prišlo do intenzivne konkurence med širokim izborom konceptov kulture in do zmanjšanja možnosti vsiljevanja vrednostne hierarhije. Tako bi moralo biti!

 

Mesto niso le slavne zgradbe, niso samo nevarne četrti, mesto mora imeti zavest o mitih in antimitih. Mesto je opredeljen prostor za sobivanje vseh možnih mitov, ki se borijo za svojo vidnost. Ni prvorazrednih in drugorazrednih mitov. V mestu vlada velika vera v živo. Obup je izguba vrednot. Mesto dovoli plitkost, površnost, plakatnost, stripoidnost nikoli pa izgubi živosti mišljenja.

 

Z mitom potujemo v preteklost, s tehnologijo potujemo v bodočnost. Ravno v združevanju znanosti in umetnosti obstaja največji potencial regeneracije uničenih, razvrednotenih življenj z izdajstvom. Z gradnjo interkulturnih tehnologij se vzpostavljaja nova mitska bodočnost. Svet, ki je svet! Zato potrebujemo kulturo, da združi različnosti v veličastno lepo vzorčno enotnost. Znanost z metodo, z nevtralnostjo in z distanco ter istovetenjem vseh razbija praznoverje. Vzpostavlja možno izhodiščno točko za lepo združevanje. Miti združujejo, antimiti odgovarjajo na kompleksna vprašanja. V novih konceptih razumevanja materije in duha je naseljen etos.

 

Zato mesto lahko prevede anarhista v pragmatika. Lahko je tudi obratno. Vse to je mesto. Mesto je stilna lepota polna mitov. Antigona je veličasten slovenski mit. Ismena:

 

"Najbližja mi je misel, da duhovnik medtem, ko zažiga truplo, zadržuje dah v dimu. Iz dima žrtve prerokuje, našo pradavnino! Ne bom iskala trupla na skrivaj! Iz globine pradavnine kliče prekletstvo v nas. Kdo je komu kaj in kaj je komu liturgija? Iz česa je zgrajeno obredje, iz lasišča ali pletenih kit? Prerokovano je bilo, da se vrnejo živi. A danes slavimo mrtve moške."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
17
10.04.2020 01:45
Pesnik Boris A. Novak je sredi marca v časniku Dnevnik objavil pismo bralca z naslovom Izdajstvo političnega razreda ( vir), v ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
14
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,250
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,993
03/
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
Milan Gregorič
Ogledov: 1,420
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,360
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,424
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,271
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,660
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 1,038
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,096
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,080