V prejšnjem članku o razmetavanju denarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu smo obljubili javnosti in ministru Gorazdu Žmavcu, da bomo zgodbo nadaljevali. Kljub različnim pritiskom nadaljujemo z razkrivanjem primera izredno spornega financiranja podjetja Domus d.o.o., ki za Urad izvaja projekt komuniciranja s Slovenci po svetu. Kot kažejo javno dostopni podatki, minister Žmavc de facto financira obstoj podjetja Domus, saj prav denar iz Urada predstavlja večino njegovih prihodkov!
Mirno bi lahko napisali, da minister Žmavc brezsramno nadaljuje subvencioniranje in reševanje podjetja Domus d.o.o. z davkoplačevalskim denarjem, hkrati pa vedno bolj agresivno in nespretno prikriva fiasko s projektom komuniciranja s Slovenci po svetu. Kajti če se spomnite, smo v prejšnjih mesecih v več objavljenih člankih razkrili, da se je projekt komuniciranja s Slovenci, ki živijo v tujini, spremenil v pravo katastrofo in očitno predstavlja tudi posredno politično nevarnost za ministra Žmavca, zaradi česar jo poskuša čim prej pomesti pod preprogo.
Godljo si je skuhal sam s sporno izbiro podizvajalca Branka Krajnika, lastnika podjetja Domus d.o.o., ki je bil pred prejetjem javnih sredstev Urada dokazano davčni dolžnik s ponavljajočimi blokadami transakcijskih računov, in s toleriranjem nenamenske porabe javnega denarja v podjetju Domus. Ministru in javnosti smo namreč jasno dokazali, da je vsaj 60.000 evrov v letu 2015 "izpuhtelo" v aktivnostih Branka Krajnika, ki nimajo nobene zveze s komuniciranjem s Slovenci po svetu. Razen če verjamete navedbam ministra in Krajnika, da vzpostavitev borne spletne strani, odprtje Facebook in Twitter računa ter 19 objav na Facebook strani v celotnem letu in en tweet stanejo 60.000 evrov! Da, preberite si številko še enkrat: šestdeset tisoč evrov.
Ker je zadeva za Desusovega ministra Gorazda Žmavca zelo "nerodna", saj je gospod Krajnik javni denar lahko nekontrolirano "kuril" samo zaradi neučinkovitega nadzora Urada, se je očitno odločil, da bo kljub nasprotnim dokazom trdil, da nepravilnosti ni bilo, kar po njegovem verjetno pomeni, da tudi ni bilo neustreznega nadzora in šlampastega poslovanja Urada, za katerega je odgovoren. Hkrati je ocenil, da projekt komuniciranja s Slovenci v zamejstvu po svetu "uspešen", čeprav ga v osnovi predstavljajo le revija, sicer bolj bilten, po imenu Moja Slovenija, v kateri se pojavljajo reciklirani članki različnih virov, izhaja pa štirikrat na leto v 1.500 izvodih (Branko Krajnik je v odgovorih na naša vprašanja pred meseci sam priznal, da po vsem svetu nima niti enega individualnega naročnika!), precej "osnovna" spletna stran slovenci.si ter Facebook in Twitter profila, prvi s 300 všečki, drugi s 50-imi sledilci!! In to pri populaciji Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki obsega več sto tisoč rojakov in njihovih potomcev. Doseg Žmavčevega in Krajnikovega e-komuniciranja s Slovenci po svetu je resnično "velik", brežkone prej podoben socialnemu krogu povprečnega najstnika.
Nove laži, obračanje izjav in absurdne grožnje s tožbami
Na ministra Žmavca smo se pred dnevi obrnili z novimi vprašanji glede podaljšanja sodelovanja s Krajnikovim Domusom, saj nam je v odgovorih pred tedni sam napisal, da pogodba velja za leto dni z možnostjo podaljšanja do konca leta 2016, pri čemer se bodo o podaljšanju odločili na podlagi poročila o delu in predlaganega načrta dela za 2016. In spet smo naleteli na novo presenečenje, PR-ovsko salto ministra Žmavca: po novem pogodba s podjetjem Domus "velja do konec leta 2016, zato podaljševanje ni potrebno" (navedek odgovora). Na podlagi tega lahko sklepamo le, da se nam je minister pred tedni zlagal o veljavnosti pogodbe, ali pa laže sedaj. Možno je seveda tudi to, da še sam ne ve, kaj piše v pogodbi, ali pa sploh ne ve, kaj se mu dogaja na Uradu. V vsakem primeru je dogajanje na njegovem "ministrstvu brez listnice" zrelo za temeljito revizijo.
Poskusov zavajanja javnosti s strani Urada in Branka Krajnika glede porabe javnega denarja pa s PR-ovskim sprenevedanjem še ni konec. Krajnik poskuša razkrivanje svojih aktivnosti preprečiti tudi z grožnjami pooblaščene odvetniške pisarne Vesel, Zupančič in Devjak. Poleg absurdnega popravka na naš predhodni članek, v katerem v ničemer niso "popravili" ali kredibilno ovrgli naše trditve (objavili smo ga samo zato, da javnost vidi, kakšna je raven komuniciranja sodobnih slovenskih odvetniških pisarn!), smo od taiste odvetniške pisarne prejeli "poziv k prenehanju kršenja osebnostnih pravic" Branka Krajnika ter grožnjo s tožbo, če ne prenehamo z objavljanjem člankov o projektu komuniciranja s Slovenci po svetu.
Po njihovem smo okrnili Krajnikov ugled, zaradi česar je menda utrpel gospodarsko škodo, ker so se ga nekateri potencialni partnerji začeli izogibati zaradi naših objav. Pri tem so seveda prikladno "pozabili", da smo v naših člankih objavili podatke in javno dosegljivih evidenc, kot so Supervizor, AJPES in bonitetne agencije, kot je npr. Bisnode. Pika na i "odvetniškega" sprenevedanja je pozivanje k objavi javnih evidenc, točno to pa smo v naših člankih počeli. Nismo si izmislili, da je imel Krajnik davčni dolg, to je pisalo (in še vedno piše) na strani Supervizor, nismo si izmislili, da je imel blokirane račune, to je objavljeno na straneh bonitetne agencije Bisnode, nismo si izmislili, da je v celotnem letu 2015 pripravil 19 objav na FB straneh slovenci.si in enkrat "tvitnil" (za to je dobil 60.000 evrov!), vse to so javno dosegljivi podatki, ki bi jih lahko razumeli tudi v omenjeni odvetniški pisarni. Če je kdo okrnil ugled Branka Krajnika, je bil to sam s svojim načinom poslovanja, ki je razviden iz javnih evidenc.
Žmavc dejansko ohranja Domus "pri življenju"
Kot je tudi razvidno iz javnih evidenc AJPES (upamo, da zaradi te objave ne bomo spet prejeli absurdnih groženj s tožbo), podjetje Domus dejansko "obstaja" pretežno samo še zaradi "človekoljubne" pomoči Urada ministra Žmavca. Krajniku, po besedah njegove odvetniške pisarne "zanesljivemu in zaupnemu poslovnemu partnerju", so prihodki od leta 2010 do 2014 padli iz dobrih 620.000 evrov na 130.000. Ob podobnem trendu v letu 2015 (podatki letnih poročil na AJPES še niso dosegljivi) to pomeni, da Žmavčeva letna "injekcija" pomeni praktično 50% prihodkov tega "uglednega gospodarstvenika", kot ga tudi imenuje njegova odvetniška pisarna. Njegov časnik The Slovenia Times se je v teh letih spremenil iz mesečnika v četrtletnik s precej nejasnim tempom izdajanja (podobnost z revijo Moja Slovenija pri tem verjetno ni zgolj naključna), spletna stran www.sloveniatimes.com pa je nekakšna "podstran" angleškega servisa Slovenske tiskovne agencije. Vse novice, razen nekaj reklam in komentarja Krajnika, ki ga obnovi približno enkrat na štiri mesece, so namreč skopirane z angleškega servisa STA.