Komentar

Nekaj misli o sojenju na Evropskem sodišču za človekove pravice

Biti debitant na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP), to je posebno psihično stanje. To stanje je v tolikšni meri stresno, da vem za par kolegov, ki so nekaj mesecev po prihodu v Strasbourg – zboleli. Pravzaprav pa po drugi strani ni jasno, kaj je bistvo te napetosti – razen seveda, da gre za menjavo kraja bivanja in novo službo.

22.04.2016 22:43
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   evropsko sodišče za človekove pravice   sodišče   sodnik   evropska konvencija o človekovih pravicah

Foto: arhiv Portala PLUS

Pravni primer je lahko neke vrste sudoku, treba ga je rešiti in razrešiti... Značilno za pravne zadeve pa je po drugi strani, da problema ni, če ga sodnik ne opazi.

Toda v mojem času, si upam zapisati, je bila ta služba bolj zanimiva, kot je danes. Šlo je na primer za to, da smo trasirali judikaturo ("pravno prakso") in generirali precedense za vprašanje tega, kaj je mučenje. Da je bila prva evropska država (in ne Turčija) prvič obsojena za mučenje po 3. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), to je bila prva prava bitka. Kasneje se je judikatura v tem in v drugih pogledih skokovito razvijala, možne so bile inovacije. Toda vsak nov vodilni primer (precedens) je za naprej zaprl vsaj ena vrata. Tudi ESČP se ravna po načelu, da je treba podobne primere presojati podobno (stare decisis).

 

Dobro se spominjam portugalske zadeve, v kateri se je postavljalo vprašanje, ali pravna oseba (podjetje) lahko poleg materialne škode utrpi tudi nematerialno škodo. Slednje se v francoščini imenuje dommage morale, implikacija pa je, da pritožnik zaradi škodnega dejanja osebno trpi. V zadevi pa je šlo za izgubo ugleda predmetnega podjetja. Na seji sem zavzel stališče, da je bistvo nematerialne škode v tem, da je ni mogoče eksaktno meriti in izmeriti, da je v konkretnem primeru ni mogoče niti pravno opredeliti (artikulirati) itd. -, da torej ne gre predvsem za to, da bi pravna oseba (podjetje) od žalosti in bolečin jokala. Debata v velikem senatu (Grand Chamber s 17 sodniki) je bila zanimiva, bil pa sem nemalo presenečen, ko je sodba izšla. V njej ni bilo niti besede o omenjenem stališču, poročevalec v zadevi pa je bil starejši gospod sodnik, ki je bil specialist za mednarodno pravo. Ki s tem pač nima nič.

 

 

Kaj je zanimivo?

 

Pred kakim letom ali dvema mi je med sejo starejši kolega, ki je takrat že odhajal, poslal listek. Na njem je pisalo, da se mi kot  zadnjemu želi potožiti, ker ta "sodnija" ni več tisto, kar je bila. Da ni več "zanimivo". Pred tem mi je tudi nek starejši kolega na primer rekel, da se splača biti predsednik (malega) senata prav zato, ker si potem lahko na vseh sejah velikega senata. Tam da se vedno kaj zanimivega dogaja.

 

V čem je torej sedanji problem? Da je debata med pravniki zanimiva, kot je to res tudi sicer, se morajo iskriti nove ideje. Tudi kvaliteta sodne odločbe se meri po tem, koliko ima razlagalne moči (advisory power) za tiste, ki jim je namenjena. Toda tu je za ponazoritev treba poseči malo nazaj, v rimsko pravo. Primer, ki ga navadno izberem, je naslednji. Predstavljajmo si, da se rimska galeja s tovorom vred ujame v vihar. To kapitana prisili, da odvrže del tovora, amfore z vinom in oljem, vreče s pšenico in podobno. Ladja potem vendarle varno pristane na Rodosu. Ko pa pridejo v pristanišče, seveda protestirajo tisti, katerih stvari je kapitan odvrgel -, da bi na ladji rešil preostali tovor. Prizadeti vložijo tožbo zoper tiste, katerih tovor je bil tako ohranjen. Kaj bo storil pretor (sodnik)?

 

Po logiki stvari same, ampak to je prej treba razvozlati, se vsiljuje sodba, po kateri bodo morali tisti, katerih tovor je bil ohranjen, sorazmerno (pro rata) izplačati tiste, katerih tovor je bil žrtvovan. Taka sodba predstavlja nekakšno naknadno zavarovanje tveganja in je tako logična kot pravična. In prepričljiva. Logika in pravičnost gresta navadno z roko v roki, le da logika tu ni formalna ampak vsebinska. Govorimo o kvaliteti sodne odločbe.

 

Pravni primer je lahko neke vrste sudoku, treba ga je rešiti in razrešiti. Iz tega primera se tudi vidi, kako ozek je prostor za pravno ustvarjalnost in na čem sloni. Prav gotovo, če bi na seji senata prišlo do podobne razrešitve problema, bi bilo tudi za mojega starejšega kolega to zanimivo.

 

Značilno za pravne zadeve pa je po drugi strani, da problema ni, če ga sodnik ne opazi. Tudi zdravnik mora razvozlati uganko. A če je ne, bolnika še vedno boli. V pravu pa ta bolečina prizadete osebe ne šteje; predpostavlja se, da ena stranka v pravdi tako ali tako ne bo zadovoljna. Če se to zgodi, pravna zadeva ponikne v sodni arhiv; nikoli več ne pride na plano. Vprašanje je torej, kaj je tisto, kar povzroči, da bo pravni problem sploh opažen. Pretor v gornji zadevi bi lahko razsojal mehanično in rekel, da prevlada lastninska pravica tistih, katerih tovor je neokrnjen prišel v pristanišče. Tako bi presodil, če bi bil neumen in če problema sploh ne bi videl.

 

Ko sem bil še pripravnik na takratnem okrožnem sodišču v Ljubljani, so mi sodniki vedno govorili, da je eno praksa –, teorija pa da je čisto nekaj drugega. Leta kasneje je mojo dilemo v tem pogledu razrešil moj nemški kolega: "Nič ni tako praktičnega, kot je lahko dobra teorija...!"

 

V neki francoski zadevi se je pritožila lezbična kandidatka za posvojitev otroka. Seveda je zatrjevala diskriminacijo. Med razpravo sem se postavil na stališče, da posvojitev otroka nikoli ne more biti pravica, da je lahko le privilegij. Gre namreč za otrokov interes, ki je nad vsem, pa tudi za to da organ socialnega skrbstva ne more določno izraziti in utemeljiti svoje odločbe. Tu je preveč nedoločnih meril in presoj, zaradi česar se organ socialnega skrbstva po naravi stvari poslužuje svoje diskrecijske pravice.

 

Če bi šlo za kandidatkino pravico (in ne za privilegij), bi ta imela pravico do pritožbe, a ker je posvojitev privilegij (in ne pravica), te pritožbe ne more biti. Tudi zato ne, ker odločba socialnega skrbstva ne more biti do kraja obrazložena. To spominja na nedavni slovenski primer starih staršev, a ni naključje, da se je njun odvetnik osredotočil na sam postopek odločanja. Diskrecija namreč velja za vsebinsko razrešitev primera; glede postopka pa še vedno velja, da mora biti ne-diskriminatoren. To je bila tudi odločba v omenjenem francoskem primeru.

 

S pravnega stališča je to zanimivo. Pravno pojmovanje je namreč umetno razdeljeno na postopkovni in na vsebinski vidik. Kar zadeva privilegije, je torej Nobelovi komisiji jasno dovoljena kakršnakoli diskriminacija (arbitrarnost), a postopek odločanja mora celo tam biti pravičen.

 

 

Kaj ni zanimivo?

 

Kleč je v vprašanju, kaj sodniki in sploh pravniki opazijo kot problematično, zanimivo. Imeli smo zadevo, kjer se je postavljalo vprašanje, ali lahko jetniška uprava obsojencu prepove, da ima brado. Zadeva je spočetka izgledala kot večina rutinskih zadev: nezanimivo. Šlo je samo za to, ali posamezni jetniški redi v različnih državah to prepovedujejo. Rešitev se je nagibala v smer, da mora to biti državi dovoljeno, vse dokler nekdo ni omenil, da je namen poenotenja izgleda vseh zapornikov – depersonalizacija.

 

Tu sicer ni posebnega "sudoku" izziva, a v trenutku, ko je to nekomu v senatu prišlo na misel, se je stvar obrnila na glavo. Poprej nezanimiva zadeva se je v trenutku pretvorila v zanimivo zato, ker je nekdo opazil, da je v igri še vse kaj drugega kot navaden jetniški red. V veliki večini rutinskih zadev pa se to ne zgodi, mali senat deluje vse bolj kot redakcijska komisija. Seveda mora odločitev biti v skladu s "sodno prakso" ESČP itd., ampak to tako ali tako preverjajo strokovni sodelavci (pravniki). Za sodnika bi morala veljati stara deviza "De minimis non curat praetor!", to je, da se sodnik ne ukvarja z drevesi, ampak mora videti gozd, celoto zadeve. In vprašanje, ali bo razsodba pravična.

 

Ena od sterilnih razlag sodne funkcije je pravzaprav taka, da bi jo lahko opravljal računalnik. Z umetno inteligenco (AI) je to danes z ekspertnim programom to celo izvedljivo. Če bi se to vpeljalo, bi si bili lahko gotovi, da je računalnik prek algoritma izčrpno preveril, kot pri šahu, vse možne rešitve. Sodnik pa nikoli ne more z gotovostjo vedeti, da je preveril vse možne premise; tu se začne problematični ping-pong (antinomija) med dejstvi in pravom. Prepričan sem, da se bo to v nekaj letih tudi zgodilo. V domačem sistemu sodnik najde zgornjo premiso v zakonu. Pod njo zvede dejstva; iz tega sledi silogističen (črkobralski-formalističen) sklep. Se bojim, da se tako pri nas tudi sodi, od tod vsi problemi.

 

Tak program bi že obstajal, če bi se zanj zavzel nekdo v Ameriki. Tam so v dobrem in v slabem vedno 20 let pred Evropo. Je pa, tudi po čisto računalniških ugotovitvah, velika razlika med silogističnim in med analognim mišljenjem. Analogno mišljenje ni na ta zavajajoči način eksaktno; je v primerjavi s silogističnim, o tem ni dvoma, superiorno. To je rezoniranje po podobnosti, v njem ni danih gornjih premis: podobni primeri se presojajo podobno. Je pa tako razsojanje lahko prav tako sterilno, ker gre samo za to, da pravnik najde primer (precedens), ki je približno podoben. Sistem, ki nima idej, se na koncu sklicuje le sam nase, postane samoreferenčen.

 

 

Dr. Boštjan M. Zupančič je profesor prava, filozof, esejist in avtor številnih knjig. Skoraj dve desetletji je (bil) sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, od koder se letos vrača v domovino. Z njim smo se dogovorili, da bo enkrat mesečno pisal tudi za Portal PLUS. Na njegovo željo smo komentiranje njegovih prispevkov onemogočili. Če pa ima kdo kakšno vprašanje zanj ali bi ga rad kontaktiral, nam lahko piše na info@portalplus.si.

Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.526
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.554
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.308
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.008
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.139
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758