Komentar

Nekaj misli o sojenju na Evropskem sodišču za človekove pravice

Biti debitant na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP), to je posebno psihično stanje. To stanje je v tolikšni meri stresno, da vem za par kolegov, ki so nekaj mesecev po prihodu v Strasbourg – zboleli. Pravzaprav pa po drugi strani ni jasno, kaj je bistvo te napetosti – razen seveda, da gre za menjavo kraja bivanja in novo službo.

22.04.2016 22:43
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   evropsko sodišče za človekove pravice   sodišče   sodnik   evropska konvencija o človekovih pravicah

Foto: arhiv Portala PLUS

Pravni primer je lahko neke vrste sudoku, treba ga je rešiti in razrešiti... Značilno za pravne zadeve pa je po drugi strani, da problema ni, če ga sodnik ne opazi.

Toda v mojem času, si upam zapisati, je bila ta služba bolj zanimiva, kot je danes. Šlo je na primer za to, da smo trasirali judikaturo ("pravno prakso") in generirali precedense za vprašanje tega, kaj je mučenje. Da je bila prva evropska država (in ne Turčija) prvič obsojena za mučenje po 3. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), to je bila prva prava bitka. Kasneje se je judikatura v tem in v drugih pogledih skokovito razvijala, možne so bile inovacije. Toda vsak nov vodilni primer (precedens) je za naprej zaprl vsaj ena vrata. Tudi ESČP se ravna po načelu, da je treba podobne primere presojati podobno (stare decisis).

 

Dobro se spominjam portugalske zadeve, v kateri se je postavljalo vprašanje, ali pravna oseba (podjetje) lahko poleg materialne škode utrpi tudi nematerialno škodo. Slednje se v francoščini imenuje dommage morale, implikacija pa je, da pritožnik zaradi škodnega dejanja osebno trpi. V zadevi pa je šlo za izgubo ugleda predmetnega podjetja. Na seji sem zavzel stališče, da je bistvo nematerialne škode v tem, da je ni mogoče eksaktno meriti in izmeriti, da je v konkretnem primeru ni mogoče niti pravno opredeliti (artikulirati) itd. -, da torej ne gre predvsem za to, da bi pravna oseba (podjetje) od žalosti in bolečin jokala. Debata v velikem senatu (Grand Chamber s 17 sodniki) je bila zanimiva, bil pa sem nemalo presenečen, ko je sodba izšla. V njej ni bilo niti besede o omenjenem stališču, poročevalec v zadevi pa je bil starejši gospod sodnik, ki je bil specialist za mednarodno pravo. Ki s tem pač nima nič.

 

 

Kaj je zanimivo?

 

Pred kakim letom ali dvema mi je med sejo starejši kolega, ki je takrat že odhajal, poslal listek. Na njem je pisalo, da se mi kot  zadnjemu želi potožiti, ker ta "sodnija" ni več tisto, kar je bila. Da ni več "zanimivo". Pred tem mi je tudi nek starejši kolega na primer rekel, da se splača biti predsednik (malega) senata prav zato, ker si potem lahko na vseh sejah velikega senata. Tam da se vedno kaj zanimivega dogaja.

 

V čem je torej sedanji problem? Da je debata med pravniki zanimiva, kot je to res tudi sicer, se morajo iskriti nove ideje. Tudi kvaliteta sodne odločbe se meri po tem, koliko ima razlagalne moči (advisory power) za tiste, ki jim je namenjena. Toda tu je za ponazoritev treba poseči malo nazaj, v rimsko pravo. Primer, ki ga navadno izberem, je naslednji. Predstavljajmo si, da se rimska galeja s tovorom vred ujame v vihar. To kapitana prisili, da odvrže del tovora, amfore z vinom in oljem, vreče s pšenico in podobno. Ladja potem vendarle varno pristane na Rodosu. Ko pa pridejo v pristanišče, seveda protestirajo tisti, katerih stvari je kapitan odvrgel -, da bi na ladji rešil preostali tovor. Prizadeti vložijo tožbo zoper tiste, katerih tovor je bil tako ohranjen. Kaj bo storil pretor (sodnik)?

 

Po logiki stvari same, ampak to je prej treba razvozlati, se vsiljuje sodba, po kateri bodo morali tisti, katerih tovor je bil ohranjen, sorazmerno (pro rata) izplačati tiste, katerih tovor je bil žrtvovan. Taka sodba predstavlja nekakšno naknadno zavarovanje tveganja in je tako logična kot pravična. In prepričljiva. Logika in pravičnost gresta navadno z roko v roki, le da logika tu ni formalna ampak vsebinska. Govorimo o kvaliteti sodne odločbe.

 

Pravni primer je lahko neke vrste sudoku, treba ga je rešiti in razrešiti. Iz tega primera se tudi vidi, kako ozek je prostor za pravno ustvarjalnost in na čem sloni. Prav gotovo, če bi na seji senata prišlo do podobne razrešitve problema, bi bilo tudi za mojega starejšega kolega to zanimivo.

 

Značilno za pravne zadeve pa je po drugi strani, da problema ni, če ga sodnik ne opazi. Tudi zdravnik mora razvozlati uganko. A če je ne, bolnika še vedno boli. V pravu pa ta bolečina prizadete osebe ne šteje; predpostavlja se, da ena stranka v pravdi tako ali tako ne bo zadovoljna. Če se to zgodi, pravna zadeva ponikne v sodni arhiv; nikoli več ne pride na plano. Vprašanje je torej, kaj je tisto, kar povzroči, da bo pravni problem sploh opažen. Pretor v gornji zadevi bi lahko razsojal mehanično in rekel, da prevlada lastninska pravica tistih, katerih tovor je neokrnjen prišel v pristanišče. Tako bi presodil, če bi bil neumen in če problema sploh ne bi videl.

 

Ko sem bil še pripravnik na takratnem okrožnem sodišču v Ljubljani, so mi sodniki vedno govorili, da je eno praksa –, teorija pa da je čisto nekaj drugega. Leta kasneje je mojo dilemo v tem pogledu razrešil moj nemški kolega: "Nič ni tako praktičnega, kot je lahko dobra teorija...!"

 

V neki francoski zadevi se je pritožila lezbična kandidatka za posvojitev otroka. Seveda je zatrjevala diskriminacijo. Med razpravo sem se postavil na stališče, da posvojitev otroka nikoli ne more biti pravica, da je lahko le privilegij. Gre namreč za otrokov interes, ki je nad vsem, pa tudi za to da organ socialnega skrbstva ne more določno izraziti in utemeljiti svoje odločbe. Tu je preveč nedoločnih meril in presoj, zaradi česar se organ socialnega skrbstva po naravi stvari poslužuje svoje diskrecijske pravice.

 

Če bi šlo za kandidatkino pravico (in ne za privilegij), bi ta imela pravico do pritožbe, a ker je posvojitev privilegij (in ne pravica), te pritožbe ne more biti. Tudi zato ne, ker odločba socialnega skrbstva ne more biti do kraja obrazložena. To spominja na nedavni slovenski primer starih staršev, a ni naključje, da se je njun odvetnik osredotočil na sam postopek odločanja. Diskrecija namreč velja za vsebinsko razrešitev primera; glede postopka pa še vedno velja, da mora biti ne-diskriminatoren. To je bila tudi odločba v omenjenem francoskem primeru.

 

S pravnega stališča je to zanimivo. Pravno pojmovanje je namreč umetno razdeljeno na postopkovni in na vsebinski vidik. Kar zadeva privilegije, je torej Nobelovi komisiji jasno dovoljena kakršnakoli diskriminacija (arbitrarnost), a postopek odločanja mora celo tam biti pravičen.

 

 

Kaj ni zanimivo?

 

Kleč je v vprašanju, kaj sodniki in sploh pravniki opazijo kot problematično, zanimivo. Imeli smo zadevo, kjer se je postavljalo vprašanje, ali lahko jetniška uprava obsojencu prepove, da ima brado. Zadeva je spočetka izgledala kot večina rutinskih zadev: nezanimivo. Šlo je samo za to, ali posamezni jetniški redi v različnih državah to prepovedujejo. Rešitev se je nagibala v smer, da mora to biti državi dovoljeno, vse dokler nekdo ni omenil, da je namen poenotenja izgleda vseh zapornikov – depersonalizacija.

 

Tu sicer ni posebnega "sudoku" izziva, a v trenutku, ko je to nekomu v senatu prišlo na misel, se je stvar obrnila na glavo. Poprej nezanimiva zadeva se je v trenutku pretvorila v zanimivo zato, ker je nekdo opazil, da je v igri še vse kaj drugega kot navaden jetniški red. V veliki večini rutinskih zadev pa se to ne zgodi, mali senat deluje vse bolj kot redakcijska komisija. Seveda mora odločitev biti v skladu s "sodno prakso" ESČP itd., ampak to tako ali tako preverjajo strokovni sodelavci (pravniki). Za sodnika bi morala veljati stara deviza "De minimis non curat praetor!", to je, da se sodnik ne ukvarja z drevesi, ampak mora videti gozd, celoto zadeve. In vprašanje, ali bo razsodba pravična.

 

Ena od sterilnih razlag sodne funkcije je pravzaprav taka, da bi jo lahko opravljal računalnik. Z umetno inteligenco (AI) je to danes z ekspertnim programom to celo izvedljivo. Če bi se to vpeljalo, bi si bili lahko gotovi, da je računalnik prek algoritma izčrpno preveril, kot pri šahu, vse možne rešitve. Sodnik pa nikoli ne more z gotovostjo vedeti, da je preveril vse možne premise; tu se začne problematični ping-pong (antinomija) med dejstvi in pravom. Prepričan sem, da se bo to v nekaj letih tudi zgodilo. V domačem sistemu sodnik najde zgornjo premiso v zakonu. Pod njo zvede dejstva; iz tega sledi silogističen (črkobralski-formalističen) sklep. Se bojim, da se tako pri nas tudi sodi, od tod vsi problemi.

 

Tak program bi že obstajal, če bi se zanj zavzel nekdo v Ameriki. Tam so v dobrem in v slabem vedno 20 let pred Evropo. Je pa, tudi po čisto računalniških ugotovitvah, velika razlika med silogističnim in med analognim mišljenjem. Analogno mišljenje ni na ta zavajajoči način eksaktno; je v primerjavi s silogističnim, o tem ni dvoma, superiorno. To je rezoniranje po podobnosti, v njem ni danih gornjih premis: podobni primeri se presojajo podobno. Je pa tako razsojanje lahko prav tako sterilno, ker gre samo za to, da pravnik najde primer (precedens), ki je približno podoben. Sistem, ki nima idej, se na koncu sklicuje le sam nase, postane samoreferenčen.

 

 

Dr. Boštjan M. Zupančič je profesor prava, filozof, esejist in avtor številnih knjig. Skoraj dve desetletji je (bil) sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, od koder se letos vrača v domovino. Z njim smo se dogovorili, da bo enkrat mesečno pisal tudi za Portal PLUS. Na njegovo željo smo komentiranje njegovih prispevkov onemogočili. Če pa ima kdo kakšno vprašanje zanj ali bi ga rad kontaktiral, nam lahko piše na info@portalplus.si.

220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
2
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.015
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.576
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.140
04/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.990
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.991
06/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.039
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.351
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.267
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.271
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.190