Komentar

Nekaj misli o sojenju na Evropskem sodišču za človekove pravice

Biti debitant na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP), to je posebno psihično stanje. To stanje je v tolikšni meri stresno, da vem za par kolegov, ki so nekaj mesecev po prihodu v Strasbourg – zboleli. Pravzaprav pa po drugi strani ni jasno, kaj je bistvo te napetosti – razen seveda, da gre za menjavo kraja bivanja in novo službo.

22.04.2016 22:43
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   evropsko sodišče za človekove pravice   sodišče   sodnik   evropska konvencija o človekovih pravicah

Foto: arhiv Portala PLUS

Pravni primer je lahko neke vrste sudoku, treba ga je rešiti in razrešiti... Značilno za pravne zadeve pa je po drugi strani, da problema ni, če ga sodnik ne opazi.

Toda v mojem času, si upam zapisati, je bila ta služba bolj zanimiva, kot je danes. Šlo je na primer za to, da smo trasirali judikaturo ("pravno prakso") in generirali precedense za vprašanje tega, kaj je mučenje. Da je bila prva evropska država (in ne Turčija) prvič obsojena za mučenje po 3. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), to je bila prva prava bitka. Kasneje se je judikatura v tem in v drugih pogledih skokovito razvijala, možne so bile inovacije. Toda vsak nov vodilni primer (precedens) je za naprej zaprl vsaj ena vrata. Tudi ESČP se ravna po načelu, da je treba podobne primere presojati podobno (stare decisis).

 

Dobro se spominjam portugalske zadeve, v kateri se je postavljalo vprašanje, ali pravna oseba (podjetje) lahko poleg materialne škode utrpi tudi nematerialno škodo. Slednje se v francoščini imenuje dommage morale, implikacija pa je, da pritožnik zaradi škodnega dejanja osebno trpi. V zadevi pa je šlo za izgubo ugleda predmetnega podjetja. Na seji sem zavzel stališče, da je bistvo nematerialne škode v tem, da je ni mogoče eksaktno meriti in izmeriti, da je v konkretnem primeru ni mogoče niti pravno opredeliti (artikulirati) itd. -, da torej ne gre predvsem za to, da bi pravna oseba (podjetje) od žalosti in bolečin jokala. Debata v velikem senatu (Grand Chamber s 17 sodniki) je bila zanimiva, bil pa sem nemalo presenečen, ko je sodba izšla. V njej ni bilo niti besede o omenjenem stališču, poročevalec v zadevi pa je bil starejši gospod sodnik, ki je bil specialist za mednarodno pravo. Ki s tem pač nima nič.

 

 

Kaj je zanimivo?

 

Pred kakim letom ali dvema mi je med sejo starejši kolega, ki je takrat že odhajal, poslal listek. Na njem je pisalo, da se mi kot  zadnjemu želi potožiti, ker ta "sodnija" ni več tisto, kar je bila. Da ni več "zanimivo". Pred tem mi je tudi nek starejši kolega na primer rekel, da se splača biti predsednik (malega) senata prav zato, ker si potem lahko na vseh sejah velikega senata. Tam da se vedno kaj zanimivega dogaja.

 

V čem je torej sedanji problem? Da je debata med pravniki zanimiva, kot je to res tudi sicer, se morajo iskriti nove ideje. Tudi kvaliteta sodne odločbe se meri po tem, koliko ima razlagalne moči (advisory power) za tiste, ki jim je namenjena. Toda tu je za ponazoritev treba poseči malo nazaj, v rimsko pravo. Primer, ki ga navadno izberem, je naslednji. Predstavljajmo si, da se rimska galeja s tovorom vred ujame v vihar. To kapitana prisili, da odvrže del tovora, amfore z vinom in oljem, vreče s pšenico in podobno. Ladja potem vendarle varno pristane na Rodosu. Ko pa pridejo v pristanišče, seveda protestirajo tisti, katerih stvari je kapitan odvrgel -, da bi na ladji rešil preostali tovor. Prizadeti vložijo tožbo zoper tiste, katerih tovor je bil tako ohranjen. Kaj bo storil pretor (sodnik)?

 

Po logiki stvari same, ampak to je prej treba razvozlati, se vsiljuje sodba, po kateri bodo morali tisti, katerih tovor je bil ohranjen, sorazmerno (pro rata) izplačati tiste, katerih tovor je bil žrtvovan. Taka sodba predstavlja nekakšno naknadno zavarovanje tveganja in je tako logična kot pravična. In prepričljiva. Logika in pravičnost gresta navadno z roko v roki, le da logika tu ni formalna ampak vsebinska. Govorimo o kvaliteti sodne odločbe.

 

Pravni primer je lahko neke vrste sudoku, treba ga je rešiti in razrešiti. Iz tega primera se tudi vidi, kako ozek je prostor za pravno ustvarjalnost in na čem sloni. Prav gotovo, če bi na seji senata prišlo do podobne razrešitve problema, bi bilo tudi za mojega starejšega kolega to zanimivo.

 

Značilno za pravne zadeve pa je po drugi strani, da problema ni, če ga sodnik ne opazi. Tudi zdravnik mora razvozlati uganko. A če je ne, bolnika še vedno boli. V pravu pa ta bolečina prizadete osebe ne šteje; predpostavlja se, da ena stranka v pravdi tako ali tako ne bo zadovoljna. Če se to zgodi, pravna zadeva ponikne v sodni arhiv; nikoli več ne pride na plano. Vprašanje je torej, kaj je tisto, kar povzroči, da bo pravni problem sploh opažen. Pretor v gornji zadevi bi lahko razsojal mehanično in rekel, da prevlada lastninska pravica tistih, katerih tovor je neokrnjen prišel v pristanišče. Tako bi presodil, če bi bil neumen in če problema sploh ne bi videl.

 

Ko sem bil še pripravnik na takratnem okrožnem sodišču v Ljubljani, so mi sodniki vedno govorili, da je eno praksa –, teorija pa da je čisto nekaj drugega. Leta kasneje je mojo dilemo v tem pogledu razrešil moj nemški kolega: "Nič ni tako praktičnega, kot je lahko dobra teorija...!"

 

V neki francoski zadevi se je pritožila lezbična kandidatka za posvojitev otroka. Seveda je zatrjevala diskriminacijo. Med razpravo sem se postavil na stališče, da posvojitev otroka nikoli ne more biti pravica, da je lahko le privilegij. Gre namreč za otrokov interes, ki je nad vsem, pa tudi za to da organ socialnega skrbstva ne more določno izraziti in utemeljiti svoje odločbe. Tu je preveč nedoločnih meril in presoj, zaradi česar se organ socialnega skrbstva po naravi stvari poslužuje svoje diskrecijske pravice.

 

Če bi šlo za kandidatkino pravico (in ne za privilegij), bi ta imela pravico do pritožbe, a ker je posvojitev privilegij (in ne pravica), te pritožbe ne more biti. Tudi zato ne, ker odločba socialnega skrbstva ne more biti do kraja obrazložena. To spominja na nedavni slovenski primer starih staršev, a ni naključje, da se je njun odvetnik osredotočil na sam postopek odločanja. Diskrecija namreč velja za vsebinsko razrešitev primera; glede postopka pa še vedno velja, da mora biti ne-diskriminatoren. To je bila tudi odločba v omenjenem francoskem primeru.

 

S pravnega stališča je to zanimivo. Pravno pojmovanje je namreč umetno razdeljeno na postopkovni in na vsebinski vidik. Kar zadeva privilegije, je torej Nobelovi komisiji jasno dovoljena kakršnakoli diskriminacija (arbitrarnost), a postopek odločanja mora celo tam biti pravičen.

 

 

Kaj ni zanimivo?

 

Kleč je v vprašanju, kaj sodniki in sploh pravniki opazijo kot problematično, zanimivo. Imeli smo zadevo, kjer se je postavljalo vprašanje, ali lahko jetniška uprava obsojencu prepove, da ima brado. Zadeva je spočetka izgledala kot večina rutinskih zadev: nezanimivo. Šlo je samo za to, ali posamezni jetniški redi v različnih državah to prepovedujejo. Rešitev se je nagibala v smer, da mora to biti državi dovoljeno, vse dokler nekdo ni omenil, da je namen poenotenja izgleda vseh zapornikov – depersonalizacija.

 

Tu sicer ni posebnega "sudoku" izziva, a v trenutku, ko je to nekomu v senatu prišlo na misel, se je stvar obrnila na glavo. Poprej nezanimiva zadeva se je v trenutku pretvorila v zanimivo zato, ker je nekdo opazil, da je v igri še vse kaj drugega kot navaden jetniški red. V veliki večini rutinskih zadev pa se to ne zgodi, mali senat deluje vse bolj kot redakcijska komisija. Seveda mora odločitev biti v skladu s "sodno prakso" ESČP itd., ampak to tako ali tako preverjajo strokovni sodelavci (pravniki). Za sodnika bi morala veljati stara deviza "De minimis non curat praetor!", to je, da se sodnik ne ukvarja z drevesi, ampak mora videti gozd, celoto zadeve. In vprašanje, ali bo razsodba pravična.

 

Ena od sterilnih razlag sodne funkcije je pravzaprav taka, da bi jo lahko opravljal računalnik. Z umetno inteligenco (AI) je to danes z ekspertnim programom to celo izvedljivo. Če bi se to vpeljalo, bi si bili lahko gotovi, da je računalnik prek algoritma izčrpno preveril, kot pri šahu, vse možne rešitve. Sodnik pa nikoli ne more z gotovostjo vedeti, da je preveril vse možne premise; tu se začne problematični ping-pong (antinomija) med dejstvi in pravom. Prepričan sem, da se bo to v nekaj letih tudi zgodilo. V domačem sistemu sodnik najde zgornjo premiso v zakonu. Pod njo zvede dejstva; iz tega sledi silogističen (črkobralski-formalističen) sklep. Se bojim, da se tako pri nas tudi sodi, od tod vsi problemi.

 

Tak program bi že obstajal, če bi se zanj zavzel nekdo v Ameriki. Tam so v dobrem in v slabem vedno 20 let pred Evropo. Je pa, tudi po čisto računalniških ugotovitvah, velika razlika med silogističnim in med analognim mišljenjem. Analogno mišljenje ni na ta zavajajoči način eksaktno; je v primerjavi s silogističnim, o tem ni dvoma, superiorno. To je rezoniranje po podobnosti, v njem ni danih gornjih premis: podobni primeri se presojajo podobno. Je pa tako razsojanje lahko prav tako sterilno, ker gre samo za to, da pravnik najde primer (precedens), ki je približno podoben. Sistem, ki nima idej, se na koncu sklicuje le sam nase, postane samoreferenčen.

 

 

Dr. Boštjan M. Zupančič je profesor prava, filozof, esejist in avtor številnih knjig. Skoraj dve desetletji je (bil) sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, od koder se letos vrača v domovino. Z njim smo se dogovorili, da bo enkrat mesečno pisal tudi za Portal PLUS. Na njegovo željo smo komentiranje njegovih prispevkov onemogočili. Če pa ima kdo kakšno vprašanje zanj ali bi ga rad kontaktiral, nam lahko piše na info@portalplus.si.

Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
6
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,218
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,622
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,893
04/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,247
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,582
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,222
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,048
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,167
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 856
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 812