Komentar

Deset mitov, ki zastrupljajo Slovenijo

Neverjetno, koliko časa se v slovenskih javnih in medijskih polemikah ponavljajo in utrjujejo miti o ekonomskih in drugih "resnicah", ki nimajo nikakršne zveze z realnostjo. Neverjetno pa je tudi, kako jih mnogi mediji nekritično povzemajo, ponavljajo, celo odobravajo.

27.04.2016 21:20
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   miti   slovensko gospodsrstvo   socialna kapica   privatizacija

Foto: arhiv Portala PLUS

Seveda bi bilo nesmiselno privatizirati vse. A protagonisti gonje proti vsakršni privatizaciji javnosti gladko zamolčijo dvoje: da je Slovenija med članicami EU z največjim lastniškim deležem države v gospodarstvu in da je hkrati med državami z najmanj tujih investicij v zadnjih letih. Prav tako, da je upravljanje državnega premoženja v Sloveniji katastrofalno.

Prvi mit: Nižja javna poraba in zajezitev rasti plač v javnem sektorju škodujeta gospodarski rasti. Teza, ki jo poslušamo nenehno, zlasti s strani tistih politikov, ekonomistov, strokovnjakov, ki prihajajo - iz javnega sektorja. Ko se znajdemo v krizi, je zajezitev javne porabe baje nevarna, ker bi nas to pahnilo še bolj v krizo. Ko za začne konjunktura, se sindikati javnega sektorja prvi javijo, da hočejo participirati pri učinkih gospodarske rasti. Seveda je to mit. Če bi šlo zgolj za vprašanje, ali zviševati javno porabo ali ne, potem bi zgornja teza držala. Toda v tem hipu gre za vprašanje delitve:100, 200 ali 300 milijonov za višjo javno porabo ali približno toliko za davčno razbremenitev plač. Ali bo k višji gospodarski rasti lahko s svojimi višjimi neto plačami prispevalo zgolj

(a) 160.000 javnih uslužbencev, kar zahtevajo sindikati javnega sektorja, ali denimo

(b) okoli pol milijona zaposlenih v gospodarstvu in javnem sektorju, kar bi prinesla uresničitev predloga davčne razbremenitve plač Gospodarske zbornice Slovenije in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije? Pravilen je odgovor b.

 

Ta mit je v službi parcialnega interesa sindikatov javnega sektorja na račun večine slovenskih davkoplačevalcev.

 

 

Drugi mit: Javnofinančna konsolidacija ni mogoča z zniževanjem davčnega bremena. Prav zaradi prvega mita, ki se ga kot pijanec plota drži tudi ministrstvo za finance, se res zdi, da javnofinančna konsolidacija ni mogoča z zniževanjem davčnega bremena. Ker da če znižamo davke, bo primanjkljaj višji. Seveda pa gre le za izgovor za prelivanje družbenega bogastva iz gospodarstva v javni sektor, kjer javni uslužbenci že itak beležijo kar za okoli 300 evrov višjo bruto plačo kot v gospodarstvu, letos pa naj bi se plače v javnem sektorju zvišale še za 3,5 do 4 odstotke (v zasebnem sektorju zgolj za dober poldrugi odstotek). Prelivanje prek davkov seveda. Mit služi opravičevanju nekorektne igre vladajočih, ki so javnim uslužbencem že na začetku pogajanj s sindikati obljubili vsaj delno ukinitev tako imenovanih varčevalnih ukrepov, ki to pravzaprav niso, saj je šlo zgolj za zajezitev porabe zaradi krize. Na drugi strani zaposlenim v gospodarstvu ponujajo z davčnim prestrukturiranjem le drobtinice, ki bi jih v celoti plačala - podjetja. Namesto uresničitve napovedi premieja Mira Cerarja, da bo letos vlada gospodarstvo razbremenila z davčno reformo, smo dobili na mizo davčni predlog, ki bi podjetja - obremenil! Logično, če sem malce ciničen. Malha je pač ena. Treba je najti nove prihodke, vnovič tudi za višje plače javnih uslužbencev.

 

 

Tretji mit: slovenske javne porabe ni moč znižati. V obdobju zadnjih osmih let (2014/2008) je slovenska javna poraba porasla za 5,6 odstotne točke, v EU-28 pol manj (2,6 odstotne točke). Po hitrosti povečanja javne porabe smo zasedli 8. mesto med 28. državami. Skoraj vsak dan smo priče novim aferam v javnem sektorju zaradi preplačil plač, dodatkov, visokih honorarjev, visokih plač, šlampaste izvedbe javnih naročil ... Kljub preplačilom plač Vlada Republike Slovenije ne kani spremeniti zakonodaje, ki omogoča vrnitev le preplačila pri plačah v zadnjih desetih mesecih, čeprav se preplačila posameznikom velikokrat izplačujejo dlje časa.

 

Ali naslednje: izpeljali smo funkcijsko analizo javne uprave, ki je odkrila goro anomalij, od neoptimalne organizacije enot državne uprave do birokratskega pisanja na tisoče poročil brez razloga. A po nekaj mesecih še vedno ni akcijskega načrta ukrepov. Ta mit je zgolj izgovor oblasti, da se izogne konfliktom s sindikati in da še naprej ohranja privilegije nekaterih ozkih interesnih skupin znotraj javnega sektorja.

 

 

Četrti mit: zmanjšanje javne porabe zmanjšuje kakovost javnih storitev. Na konferenci o modernizacije javne uprave oktobra lani je estonski predstavnik na vprašanje, kaj je bil glavni razlog, da jim je po letu 2008 v Estoniji uspelo tako uspešno posodobiti in informatizirati javno upravo, odgovoril zelo kratko: "Zmanjkalo nam je denarja."

Dokler ne bomo omejili javne porabe na vzdržni ravni, odpravili anomalije, se resno lotili nepotrebne birokracije, toliko časa ne bo bolj kakovostnih javnih storitev. Razen izjemoma. Estonski primer je dober zgled. Ko jim je zmanjkalo denarja, so bistveno izboljšali javne storitve. Nauk je preprost: metanje novega denarja na številnih področjih javnega sektorja pogosto poslabšuje kakovost javnih storitev. Za resne spremembe v smeri boljše kakovosti je treba javno porabo resno zajeziti. Mit o povezanosti kakovosti javnih storitev in višine financiranja drži. Vendar ne pomeni, da z več denarja povečujemo kakovost storitev, ampak zelo pogosto nasprotno. Plačamo pa ta mit vsi davkoplačevalci, tudi večina v javnem sektorju.

 

 

Peti mit: z davki nismo obremenjeni bolj kot povprečje v EU ali OECD. Slovenska javna poraba znaša polovico BDP-ja. Je kar 1,6 odstotne točke nad povprečjem v EU-28. Z drugimi besedami bi morala biti za 620 milijonov evrov nižja. Po višini javne porabe smo na 11. mestu med 28. državami. Za javno upravo namenjamo 7,5 % BDP-ja, kar pomeni 10. mesto. V EU-28 za to porabijo 6,7 % BDP.

Komu služi ta mit? Vladajočim, da lahko redistribuirajo družbeno dodano vrednost. V zadnjih dveh letih tako, da smetano od gospodarske rasti pobirajo tisti, ki niso najbolj zaslužni zanjo. Zaposlenim v gospodarstvu dajejo drobtinice, podjetja hočejo celo dodatno obremeniti.

 

 

Šesti mit: Slovenija s privatizacijo razprodaja svoje premoženje. Papagaji in vrabci skupaj nenehno čivkajo o tej neresnici ob vsaki privatizaciji državnega podjetja. Pa v resnici seveda ne gre za razprodajo, saj najbrž še nikdar postopki privatizacije niso bili tako transparentni in strokovni kot v zadnjih letih. Torej se cena kreira na trgu, to pa je edino merilo za oceno, ali se neko podjetja ali banka prodaja ali razprodaja, to je prodaja pod ceno. Seveda bi bilo nesmiselno privatizirati vse. A protagonisti gonje proti vsakršni privatizaciji javnosti gladko zamolčijo dvoje: da je Slovenija med članicami EU z največjim lastniškim deležem države v gospodarstvu in da je hkrati med državami z najmanj tujih investicij v zadnjih letih. Prav tako, da je upravljanje državnega premoženja v Sloveniji katastrofalno. Mit služi protagonistom ideologije, po kateri ne bi prav ničesar privatizirali ali bi celo še kaj nacionalizirali. Obenem pa tistim blizu oblasti, ki so že pred leti prišli do koristi zagovarjajoč in izvršujoč, ob podpori politične levice in politične desnice, politiko t.i. nacionalnega interesa, omogočajo vzdrževanje ekonomske in družbene moči.

 

 

Sedmi mit: Slovenija je zašla v krizo zaradi tajkunskih privatizacij. Res je, tajkunske privatizacije so dodatno poglobile krizo. Niso pa edini razlog zanjo. Daleč od tega. Najprej sploh o tem, kaj so tajkunske privatizacije. Na kratko bi jih lahko definirali kot primere privatizacije, ko so menedžerji s pomočjo državnih ustanov ali z njo povezanih ustanov, predvsem bank, odkupili podjetje: ali nepregledno in pod ceno ali tako, da so zaradi finančne vzdržnosti zato podjetje spravili v stečaj ali hude finančne težave ali celo vse to skupaj. Takšna dejanja so moralno hudo sporna in zato jih je treba preganjati in preprečevati.

 

Vendar pa so tajkunske privatizacije le pika na i, ki je poglobila krizo. Za tako hudo krizo, ki smo jo doživeli v Sloveniji, je cel kup drugih razlogov: posledice svetovne krize, preveč tvegano zadolževanje številnih drugih podjetij, slabo upravljanje državnih bank in podjetij, blokada reform s strani sindikatov, povečevanje javnega sektorja tudi v času krize, prepozna sanacija bank in reševanje slabih terjatev, vključno z razlastitvijo slabih lastnikov prek insolvenčnih postopkov ... Bančna luknja, ki vključuje slabe terjatve kot posledico svetovne gospodarske krize, tajkunskih kreditov in drugih slabih terjatev, je vredna kakih sedem do osem milijard evrov. Od leta 2007 pa smo se dodatno zadolžili za več kot 22 milijard evrov!

 

Mit služi odvračanju pozornosti javnosti od škodljivih potez in škodljivega zavlačevanja oblasti do druge polovice leta 2013. Obenem služi populističnemu stigmatiziranju celotnega gospodarstva, kar je izrazito nekorektno.

 

 

Osmi mit: slovenska podjetja so slabo vodena, slovenski menedžerji so slabi. Ta stigmatizacija in posledična percepcija javnosti je zlasti posledica stigmatizacije gospodarstva s strani nekaterih političnih in sindikalnih interesnih skupin. Seveda ne vseh, res pa najbolj glasnih, populističnih. Največja žrtev tajkunskih privatizacij je današnje gospodarstvo, ker je prav zaradi tajkunov neupravičeno stigmatizirano. Z njimi tudi menedžerji, ki jih vsaka normalna civilizirana družba ceni kot vodje podjetij, gospodarstva, na katerih sloni eksistenca nacije.

 

Menedžerji in zaposleni v gospodarstvu so od leta 2009 povečali izvoz kar za 50 odstotkov. Zaposleni v gospodarstvu in menedžerji so najbolj zaslužni za izhod iz krize. Z bistveno manjšimi resursi so na krutem globalnem trgu naredili bistveno več. Pri tem pa se podjetja tudi hitro razdolžujejo. Gospodarske organizacije pa sodelujemo pri zakonodajnih rešitvah za pregon veriženja podjetij, učinkovitejše insolvenčne postopke, sokreiramo kodekse za boljše korporativno upravljanje ... V pomembnem delu gospodarstva se je stanovska katarza že zgodila.

 

Mit o slabo vodenih podjetjih in slabih menedžerjih v Sloveniji služi populistom, ki ideološko stigmatizirajo gospodarstvo kot "kapital" ali pa izkoriščajo ta mit za krepitev lažne solidarnosti, na primer pri nasprotovanju razvojni kapici. V teh krogih se katarza še vedno ni zgodila.

 

 

Deveti mit: slovenska politika nikoli ne bi dopustila bogataške kapice. Mislim seveda na razvojno kapico. Pri tem ti politiki seveda ne povedo, da v Sloveniji pravo bogataško kapico že imamo. Bogat je namreč najprej tisti, ki ima veliko premoženja. Ne pa nujno tisti, ki ima nadpovprečno plačo. Mlad inženir, ki je v nekem podjetju ključen za razvoj novih izdelkov, ni bogat, četudi ima 2.500 evrov neto plače, če ima hkrati mlado družino, tri otroke in nima še nobene nepremičnine v lasti. Ali pa odplačuje drago posojilo za njen nakup. Ta mlad inženir nima razvojne kapice, da bi imel lahko višjo plačo, kot jo imajo njegovi kolegi v 19 drugih članicah EU. Kjer imajo razvojno kapico.

 

Ima pa jo v Sloveniji sin bogataša, ki je podedoval posestva, dve hiši in tri stanovanja, sam pa morda niti noče v službo, ker je podedoval tudi precej denarja. Ima jo, ker so dajatve na naše nepremičnine izjemno nizke v primerjavi z drugimi članicami EU. Seveda gre za metaforično kapico. Dejstvo pa je, da bogati v Sloveniji plačujejo nizke dajatve na svoje premoženje, tisti že z malo višjo plačo od povprečne pa bistveno višje dajatve na plače kot v drugih članicah EU.

 

Mit služi politični demagogiji in je tudi v nasprotju s temeljno idejo socialne pravičnosti, da naj bogati solidarno prispevajo več za družbo, tiste, ki z delom že prispevajo veliko, pa naj se pošteno nagradi.

 

 

Deseti mit: slovenska politika ravna solidarno, ko gre za socialno šibke. Ne drži. Lani je bila dvignjena minimalna plača za tiste, ki so upravičeni do dodatkov. Približno pol jo je upravičencem takoj pobrala država. Z davki. Zdaj ima vlada na mizi predlog Gospodarske zbornice in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije, po katerem bi s kombinacijo ukrepov za resno davčno reformo dvignili tudi neto najnižje plače vsem, ki jih prejemajo. Obenem bi morali dvigniti dajatve na premoženje in znižati javno porabo za borih 0,6 odstotka vrednosti vseh slovenskih javnih financ.

 

Vlada tega predloga niti ne omenja, kaj šele, da bi ga resno obravnavala. Tudi sindikatov ni kaj dosti slišati. Pa bi lahko našli kompromis: dohodninsko reformo, vsaj delno razvojno kapico, višje najnižje plače in zajezitev rasti javne porabe. Če bi le res bila politična in sindikalna volja. Samo to lahko prinese več služb v gospodarstvu. To pa je edino jamstvo tudi za višje pokojnine, več denarja za izobraževanje, zdravstvo in druge javne storitve. Brez več zaposlenih bomo še naprej v začaranem krogu. Zdaj jih je le 1,37 na enega upokojenca. Samo na Hrvaškem je to razmerje znotraj EU slabše.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
7
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
20
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,886
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,365
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,227
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,938
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,856
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,138
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,069
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,322
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,206