Komentar

Zgodbe o knjigah in knjižnicah

V današnji refleksiji bom vstopil v dve knjigi, ki sem ju v teh dneh prebral, v dve knjižnici, ki sta me v temeljih presunili, predvsem pa bo to tekst o dveh založbah, za katere ne vem, zakaj smo si ju zaslužili.

07.05.2016 19:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   glavar   semenišče   ljubljana   knjižnica

Foto: arhiv Portala PLUS

Koliko prebivalcev je imela Ljubljana, ko je bila arhitektura Stolnice dokončana? Odgovor je sedem tisoč prebivalcev. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano!

Zahodno od hiše moje stare matere Marije Ambož stoji fenomen, ki je buril mojega otroškega duha tako močno kot malokaj na svetu. Knjižnica! Trideset otroških korakov stran od Ambrožev stoji že več kot dve stoletji Glavarjeva knjižnica. Na mojih šolskih počitnicah na Gorenjskem v Komendi je bilo malo stvari, ki so me tako privlačile, kot je bila ta prav posebna zbirka knjig Petra Pavla Glavarja, zasnovana sredi osemnajstega stoletja.

 

Čustveni spomin me napeljuje k temu, da bi natančno opisal dan in svetlobo, ko sem se prvič prikradel v Glavarjevo hišo, v njeno knjižnico. Kljub temu, da sem imel takrat manj kot deset let, se mi je zdelo, da sem kaskadno prestopil v svet odraslih, kjer lahko samo posvečeni razumejo najglobje resnice sveta, v katerega sem se sam ravnokar rodil. V današnji refleksiji na Portalu PLUS imam namen vstopiti v dve knjigi, ki sem ju v teh dneh prebral, v dve knjižnici, ki sta me v temeljih presunili, predvsem pa je to tekst o dveh založbah, za katere ne vem, zakaj smo si ju zaslužili.

 

Naj navkljub napovedanemu v prejšnjem stavku primerno zaključim uvodno asociacijo.

 

Nikoli, ampak čisto nikoli ne bom pozabil vznesenosti, ki sem jo čutil ob pogledu na posebne, drugačne knjige kot sem jih poznal in hkrati ne bom pozabil osivelega sivkinega vonja Glavarjeve knjižnice, ko sem se vanjo naskrivaj prikradel. Vstopil sem v sobo, ki se mi je takrat kot otroku kazala ogromna. Vznemirjenje in vznesenost sta mi za vekomaj ovekovečila knjige, ne kot vrednote, temveč kot največje razodetje, seveda sekularno razodetje. Čeprav v Glavarjevi knjižnici nisem ne takrat ne kasneje odprl ene same knjige.

 

V Kroniki, v časopisu za krajevno zgodovino na Slovenskem, preberemo o Glavarjevi knjižnici, da šteje poldrugi tisoč zvezkov. Poleg teoloških knjig, ki so najštevilčnejše, so v knjižnci tudi knjige gospodarske vsebine, pravne in filozofske, medicinske in geografske knjige ter knjige z vsebino tedanjega kulturnega življenja. V knjižnici so poleg vseh knjig še rokopisi: teološke in filozofske razprave, manuskripti Petra Pavla Glavarja, vezani v petih knjigah.

 

Dve knjigi, ki sem ju ravnokar prebral, povezuje le dejstvo, da se nahajata istočasno na moji pisalni mizi in da sem ju prebral v zadnjih dneh. Čisto nič drugega:

 

a.) "Zgodovina ljubljanske stolne cerkve", 1701-1714, je izdal Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC-SAZU. Nadodlično jo je uredila dr. Ana Lavrič"Leta 1688 se je zbrala plemiška in intelektualna družbena elita. Njihov prvi namen je bil skrb za srečno smrt, prav misel na minljivost pa jih spodbudila k večji dejavnosti in kreposti, ki je edini način, da se živi po smrti in se da naslednikom vedeti, kako je kdo prepotoval svet."

 

Knjiga je kritična izdaja izvirnika avtorja Janeza Gregorja Dolinarja, ki je bila prvič tiskana leta 1882. Dolinarjeva knjiga je prvi teoretični spis o umetnosti na Slovenskem. Kritična izdaja knjige je izšla leta 2003. Originalne spise še danes hrani ljubljanska Semeniška knjižnica.

 

"Skupina izobražencev je v želji, da bi se Ljubljana vključila v evropsko kulturno dogajanje in se uvrstila med priznana kulturna in znanstvena središča, leta 1693 po zgledu tujih, zlasti italjanskih akademij, ustanovila prvo znanstveno družbo Academico Operosorum. Gonilna sila te družbe je bil kulturno razgledani jurist Janez Gregor Dolničar, njen steber pa Janez Kersnik Prešeren. S svojo umetnostno akcijo so sprožili pravi val gradbenega navdušenja. Močno baročno gibanje je zajelo vso mesto. Akademiki so podprli tudi ureditev javne knjižnice, ki so jo leta 1701 ustanovili škof Žiga Krištof Herberstein, stolni prošt Prešeren in dekan Dolničar, ko so dali svoje knjige na razpolago za javno uporabo."

 

Knjižnica je bila po dograditvi stolnice začasno premeščena v zakristijo, kasneje pa je dobila svoj odličen prostor v ogromni semeniški zgradbi. Bralec, ko se boš nekega dne odpravil na ljubljansko tržnico, se postavi na vogal osrednjega vhoda v Stolnico in severno horizontalo, ter nasloni nos na vertikalo ter poglej proti nebu! Tako boš resnično doživel ogromnost njene zasnove. Zdaj pa retorično vprašanje in odgovor: Koliko prebivalcev je imela Ljubljana, ko je bila arhitektura Stolnice dokončana? Odgovor je sedem tisoč prebivalcev. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano!

 

b.) "Utopije še vedno" Knjiga ima podnaslov Zbornik o utopijah v 21. stoletju. V zborniku je podpisanih 38 slovenskih avtorjev, razen dr. Borisa Budena, ki z različnimi metodološkimi pristopi premišljujejo o enem od osrednjih projekcijskih reflektorjev renesanse o dveh knjigah Utopija Thomasa Mora, napisanih leta 1515 in 1516. Knjiga "Utopije še vedno" je izšla v zbirki Studia humanitatis, ki jo ureja nadodlična dr. Neda Pagon. Ko sem zapisal "nadodlična", pomeni to točno to, kar sem zapisal. Knjiga je tiste vrste, ki omogoča nelinearno branje. Z avtomatičnim, slučajnim in delnim izborom vtipkavam imena avtorjev in naslove njihovih tekstov brez kakršne koli logike / Neda Pagon - Kar je, ni nujno / Rok Svetlič - Utopija, merilo, strup in zdravilo / Zdenko Kodelja - Globalan pravičnost kot utopija / Andraž Teršek - Bog je v hiši / Stojan Pelko - Kako pobegniti z otoka / Lev Kreft - Roman kot okvir utopije / Dean Komelj - Dandanšnja utopija otopelosti / Igor Grdina - Utopistični vir zgodovine / Sašo Dolenc - Utopija velikih podatkov / Jože Vogrinc - Utopija, potem pa še želja / Marko Uršič - Esej o Morovi utopiji in "znanstveni komunizem" / Daša Tepina - anarhizem kot revolucionarna utopija / Miklavž Komelj - O nevzdržnosti utopij do utopije vzdrževanja / Marko Marinčič - Svetovi brez bogov, svetovi novih bogov /

 

Dve knjižnici:

Knjižnica Joanina.

a.) Zagotovo ena najlepših izkušenj mojega bivanja na tem planetu je bila, ko smo si z Dunjo in Aljošo ogledali knjižnico "Joanina". Bilo je tako, da smo morali skozi potrpežljiv proces čakanja množice, ko pa smo vstopili v "grandiozno lepoto", in ko vtipkavam v računalnik besedno zvezo "grandiozna lepota", mislim točno, kar ste prebrali, sem pomislil na Glavarjevo knjižnico. Odmislil sem le njen osiveli vonj. V tistem trenutku sem se povezal z u-toposom. Prihajam iz u-toposa in odhajam v u-topos. Zbogom dvojno ali nič, pozdravljeno vse v enem, eno v vsem! Baročna knjižnica je knjižnica univerze Coimbra na Portugalskem. Zgrajena je bila med leti 1717 in 1728. Pozdravljena heterotopija.

 

Semeniška knjižnica.

b.) Semeniška knjižnica se je v svoji najbolj živi dobi imenovala Javna škofijska knjižnica in je bila prva znanstena knjižnica na Slovenskem. Prvič sem jo obiskal leta 1980, ko me je vanjo popeljal dr. Marko Marin, gledališki zgodovinar in obsedenec, izhodiščno pa teolog.

 

Na tem mestu bi vas tudi sam povabil na ogled baročne knjižnice. Ogled je možen ob predhodni najavi na telefonsko številko 01 300 19 53 ali pa po elektronski pošti semeniscna.knjiznica.lj@rkc.si.

 

Dve založbi:

a.) Založba ZRC-SAZU je založba, za katero vemo, zakaj smo si jo zaslužili. S civilizacijskim naporom, kar z drugimi besedami pomeni s kulturnim, umetniškim in znastvenim razvojem.

b.) Studia humanitatis pa je založba, za katero ne vemo, zakaj smo si jo zaslužili.

 

Naj obe živita dolgo nesmrtno življenje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.477
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.954
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.267
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.592
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.560
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.452
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.271
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 937