Komentar

Zgodbe o knjigah in knjižnicah

V današnji refleksiji bom vstopil v dve knjigi, ki sem ju v teh dneh prebral, v dve knjižnici, ki sta me v temeljih presunili, predvsem pa bo to tekst o dveh založbah, za katere ne vem, zakaj smo si ju zaslužili.

07.05.2016 19:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   glavar   semenišče   ljubljana   knjižnica

Foto: arhiv Portala PLUS

Koliko prebivalcev je imela Ljubljana, ko je bila arhitektura Stolnice dokončana? Odgovor je sedem tisoč prebivalcev. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano!

Zahodno od hiše moje stare matere Marije Ambož stoji fenomen, ki je buril mojega otroškega duha tako močno kot malokaj na svetu. Knjižnica! Trideset otroških korakov stran od Ambrožev stoji že več kot dve stoletji Glavarjeva knjižnica. Na mojih šolskih počitnicah na Gorenjskem v Komendi je bilo malo stvari, ki so me tako privlačile, kot je bila ta prav posebna zbirka knjig Petra Pavla Glavarja, zasnovana sredi osemnajstega stoletja.

 

Čustveni spomin me napeljuje k temu, da bi natančno opisal dan in svetlobo, ko sem se prvič prikradel v Glavarjevo hišo, v njeno knjižnico. Kljub temu, da sem imel takrat manj kot deset let, se mi je zdelo, da sem kaskadno prestopil v svet odraslih, kjer lahko samo posvečeni razumejo najglobje resnice sveta, v katerega sem se sam ravnokar rodil. V današnji refleksiji na Portalu PLUS imam namen vstopiti v dve knjigi, ki sem ju v teh dneh prebral, v dve knjižnici, ki sta me v temeljih presunili, predvsem pa je to tekst o dveh založbah, za katere ne vem, zakaj smo si ju zaslužili.

 

Naj navkljub napovedanemu v prejšnjem stavku primerno zaključim uvodno asociacijo.

 

Nikoli, ampak čisto nikoli ne bom pozabil vznesenosti, ki sem jo čutil ob pogledu na posebne, drugačne knjige kot sem jih poznal in hkrati ne bom pozabil osivelega sivkinega vonja Glavarjeve knjižnice, ko sem se vanjo naskrivaj prikradel. Vstopil sem v sobo, ki se mi je takrat kot otroku kazala ogromna. Vznemirjenje in vznesenost sta mi za vekomaj ovekovečila knjige, ne kot vrednote, temveč kot največje razodetje, seveda sekularno razodetje. Čeprav v Glavarjevi knjižnici nisem ne takrat ne kasneje odprl ene same knjige.

 

V Kroniki, v časopisu za krajevno zgodovino na Slovenskem, preberemo o Glavarjevi knjižnici, da šteje poldrugi tisoč zvezkov. Poleg teoloških knjig, ki so najštevilčnejše, so v knjižnci tudi knjige gospodarske vsebine, pravne in filozofske, medicinske in geografske knjige ter knjige z vsebino tedanjega kulturnega življenja. V knjižnici so poleg vseh knjig še rokopisi: teološke in filozofske razprave, manuskripti Petra Pavla Glavarja, vezani v petih knjigah.

 

Dve knjigi, ki sem ju ravnokar prebral, povezuje le dejstvo, da se nahajata istočasno na moji pisalni mizi in da sem ju prebral v zadnjih dneh. Čisto nič drugega:

 

a.) "Zgodovina ljubljanske stolne cerkve", 1701-1714, je izdal Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC-SAZU. Nadodlično jo je uredila dr. Ana Lavrič"Leta 1688 se je zbrala plemiška in intelektualna družbena elita. Njihov prvi namen je bil skrb za srečno smrt, prav misel na minljivost pa jih spodbudila k večji dejavnosti in kreposti, ki je edini način, da se živi po smrti in se da naslednikom vedeti, kako je kdo prepotoval svet."

 

Knjiga je kritična izdaja izvirnika avtorja Janeza Gregorja Dolinarja, ki je bila prvič tiskana leta 1882. Dolinarjeva knjiga je prvi teoretični spis o umetnosti na Slovenskem. Kritična izdaja knjige je izšla leta 2003. Originalne spise še danes hrani ljubljanska Semeniška knjižnica.

 

"Skupina izobražencev je v želji, da bi se Ljubljana vključila v evropsko kulturno dogajanje in se uvrstila med priznana kulturna in znanstvena središča, leta 1693 po zgledu tujih, zlasti italjanskih akademij, ustanovila prvo znanstveno družbo Academico Operosorum. Gonilna sila te družbe je bil kulturno razgledani jurist Janez Gregor Dolničar, njen steber pa Janez Kersnik Prešeren. S svojo umetnostno akcijo so sprožili pravi val gradbenega navdušenja. Močno baročno gibanje je zajelo vso mesto. Akademiki so podprli tudi ureditev javne knjižnice, ki so jo leta 1701 ustanovili škof Žiga Krištof Herberstein, stolni prošt Prešeren in dekan Dolničar, ko so dali svoje knjige na razpolago za javno uporabo."

 

Knjižnica je bila po dograditvi stolnice začasno premeščena v zakristijo, kasneje pa je dobila svoj odličen prostor v ogromni semeniški zgradbi. Bralec, ko se boš nekega dne odpravil na ljubljansko tržnico, se postavi na vogal osrednjega vhoda v Stolnico in severno horizontalo, ter nasloni nos na vertikalo ter poglej proti nebu! Tako boš resnično doživel ogromnost njene zasnove. Zdaj pa retorično vprašanje in odgovor: Koliko prebivalcev je imela Ljubljana, ko je bila arhitektura Stolnice dokončana? Odgovor je sedem tisoč prebivalcev. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano!

 

b.) "Utopije še vedno" Knjiga ima podnaslov Zbornik o utopijah v 21. stoletju. V zborniku je podpisanih 38 slovenskih avtorjev, razen dr. Borisa Budena, ki z različnimi metodološkimi pristopi premišljujejo o enem od osrednjih projekcijskih reflektorjev renesanse o dveh knjigah Utopija Thomasa Mora, napisanih leta 1515 in 1516. Knjiga "Utopije še vedno" je izšla v zbirki Studia humanitatis, ki jo ureja nadodlična dr. Neda Pagon. Ko sem zapisal "nadodlična", pomeni to točno to, kar sem zapisal. Knjiga je tiste vrste, ki omogoča nelinearno branje. Z avtomatičnim, slučajnim in delnim izborom vtipkavam imena avtorjev in naslove njihovih tekstov brez kakršne koli logike / Neda Pagon - Kar je, ni nujno / Rok Svetlič - Utopija, merilo, strup in zdravilo / Zdenko Kodelja - Globalan pravičnost kot utopija / Andraž Teršek - Bog je v hiši / Stojan Pelko - Kako pobegniti z otoka / Lev Kreft - Roman kot okvir utopije / Dean Komelj - Dandanšnja utopija otopelosti / Igor Grdina - Utopistični vir zgodovine / Sašo Dolenc - Utopija velikih podatkov / Jože Vogrinc - Utopija, potem pa še želja / Marko Uršič - Esej o Morovi utopiji in "znanstveni komunizem" / Daša Tepina - anarhizem kot revolucionarna utopija / Miklavž Komelj - O nevzdržnosti utopij do utopije vzdrževanja / Marko Marinčič - Svetovi brez bogov, svetovi novih bogov /

 

Dve knjižnici:

Knjižnica Joanina.

a.) Zagotovo ena najlepših izkušenj mojega bivanja na tem planetu je bila, ko smo si z Dunjo in Aljošo ogledali knjižnico "Joanina". Bilo je tako, da smo morali skozi potrpežljiv proces čakanja množice, ko pa smo vstopili v "grandiozno lepoto", in ko vtipkavam v računalnik besedno zvezo "grandiozna lepota", mislim točno, kar ste prebrali, sem pomislil na Glavarjevo knjižnico. Odmislil sem le njen osiveli vonj. V tistem trenutku sem se povezal z u-toposom. Prihajam iz u-toposa in odhajam v u-topos. Zbogom dvojno ali nič, pozdravljeno vse v enem, eno v vsem! Baročna knjižnica je knjižnica univerze Coimbra na Portugalskem. Zgrajena je bila med leti 1717 in 1728. Pozdravljena heterotopija.

 

Semeniška knjižnica.

b.) Semeniška knjižnica se je v svoji najbolj živi dobi imenovala Javna škofijska knjižnica in je bila prva znanstena knjižnica na Slovenskem. Prvič sem jo obiskal leta 1980, ko me je vanjo popeljal dr. Marko Marin, gledališki zgodovinar in obsedenec, izhodiščno pa teolog.

 

Na tem mestu bi vas tudi sam povabil na ogled baročne knjižnice. Ogled je možen ob predhodni najavi na telefonsko številko 01 300 19 53 ali pa po elektronski pošti semeniscna.knjiznica.lj@rkc.si.

 

Dve založbi:

a.) Založba ZRC-SAZU je založba, za katero vemo, zakaj smo si jo zaslužili. S civilizacijskim naporom, kar z drugimi besedami pomeni s kulturnim, umetniškim in znastvenim razvojem.

b.) Studia humanitatis pa je založba, za katero ne vemo, zakaj smo si jo zaslužili.

 

Naj obe živita dolgo nesmrtno življenje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
5
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.474
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.877
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.946
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.022
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.359
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.486
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.193
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.142
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.198