Komentar

Zgodbe o knjigah in knjižnicah

V današnji refleksiji bom vstopil v dve knjigi, ki sem ju v teh dneh prebral, v dve knjižnici, ki sta me v temeljih presunili, predvsem pa bo to tekst o dveh založbah, za katere ne vem, zakaj smo si ju zaslužili.

07.05.2016 19:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   glavar   semenišče   ljubljana   knjižnica

Foto: arhiv Portala PLUS

Koliko prebivalcev je imela Ljubljana, ko je bila arhitektura Stolnice dokončana? Odgovor je sedem tisoč prebivalcev. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano!

Zahodno od hiše moje stare matere Marije Ambož stoji fenomen, ki je buril mojega otroškega duha tako močno kot malokaj na svetu. Knjižnica! Trideset otroških korakov stran od Ambrožev stoji že več kot dve stoletji Glavarjeva knjižnica. Na mojih šolskih počitnicah na Gorenjskem v Komendi je bilo malo stvari, ki so me tako privlačile, kot je bila ta prav posebna zbirka knjig Petra Pavla Glavarja, zasnovana sredi osemnajstega stoletja.

 

Čustveni spomin me napeljuje k temu, da bi natančno opisal dan in svetlobo, ko sem se prvič prikradel v Glavarjevo hišo, v njeno knjižnico. Kljub temu, da sem imel takrat manj kot deset let, se mi je zdelo, da sem kaskadno prestopil v svet odraslih, kjer lahko samo posvečeni razumejo najglobje resnice sveta, v katerega sem se sam ravnokar rodil. V današnji refleksiji na Portalu PLUS imam namen vstopiti v dve knjigi, ki sem ju v teh dneh prebral, v dve knjižnici, ki sta me v temeljih presunili, predvsem pa je to tekst o dveh založbah, za katere ne vem, zakaj smo si ju zaslužili.

 

Naj navkljub napovedanemu v prejšnjem stavku primerno zaključim uvodno asociacijo.

 

Nikoli, ampak čisto nikoli ne bom pozabil vznesenosti, ki sem jo čutil ob pogledu na posebne, drugačne knjige kot sem jih poznal in hkrati ne bom pozabil osivelega sivkinega vonja Glavarjeve knjižnice, ko sem se vanjo naskrivaj prikradel. Vstopil sem v sobo, ki se mi je takrat kot otroku kazala ogromna. Vznemirjenje in vznesenost sta mi za vekomaj ovekovečila knjige, ne kot vrednote, temveč kot največje razodetje, seveda sekularno razodetje. Čeprav v Glavarjevi knjižnici nisem ne takrat ne kasneje odprl ene same knjige.

 

V Kroniki, v časopisu za krajevno zgodovino na Slovenskem, preberemo o Glavarjevi knjižnici, da šteje poldrugi tisoč zvezkov. Poleg teoloških knjig, ki so najštevilčnejše, so v knjižnci tudi knjige gospodarske vsebine, pravne in filozofske, medicinske in geografske knjige ter knjige z vsebino tedanjega kulturnega življenja. V knjižnici so poleg vseh knjig še rokopisi: teološke in filozofske razprave, manuskripti Petra Pavla Glavarja, vezani v petih knjigah.

 

Dve knjigi, ki sem ju ravnokar prebral, povezuje le dejstvo, da se nahajata istočasno na moji pisalni mizi in da sem ju prebral v zadnjih dneh. Čisto nič drugega:

 

a.) "Zgodovina ljubljanske stolne cerkve", 1701-1714, je izdal Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC-SAZU. Nadodlično jo je uredila dr. Ana Lavrič"Leta 1688 se je zbrala plemiška in intelektualna družbena elita. Njihov prvi namen je bil skrb za srečno smrt, prav misel na minljivost pa jih spodbudila k večji dejavnosti in kreposti, ki je edini način, da se živi po smrti in se da naslednikom vedeti, kako je kdo prepotoval svet."

 

Knjiga je kritična izdaja izvirnika avtorja Janeza Gregorja Dolinarja, ki je bila prvič tiskana leta 1882. Dolinarjeva knjiga je prvi teoretični spis o umetnosti na Slovenskem. Kritična izdaja knjige je izšla leta 2003. Originalne spise še danes hrani ljubljanska Semeniška knjižnica.

 

"Skupina izobražencev je v želji, da bi se Ljubljana vključila v evropsko kulturno dogajanje in se uvrstila med priznana kulturna in znanstvena središča, leta 1693 po zgledu tujih, zlasti italjanskih akademij, ustanovila prvo znanstveno družbo Academico Operosorum. Gonilna sila te družbe je bil kulturno razgledani jurist Janez Gregor Dolničar, njen steber pa Janez Kersnik Prešeren. S svojo umetnostno akcijo so sprožili pravi val gradbenega navdušenja. Močno baročno gibanje je zajelo vso mesto. Akademiki so podprli tudi ureditev javne knjižnice, ki so jo leta 1701 ustanovili škof Žiga Krištof Herberstein, stolni prošt Prešeren in dekan Dolničar, ko so dali svoje knjige na razpolago za javno uporabo."

 

Knjižnica je bila po dograditvi stolnice začasno premeščena v zakristijo, kasneje pa je dobila svoj odličen prostor v ogromni semeniški zgradbi. Bralec, ko se boš nekega dne odpravil na ljubljansko tržnico, se postavi na vogal osrednjega vhoda v Stolnico in severno horizontalo, ter nasloni nos na vertikalo ter poglej proti nebu! Tako boš resnično doživel ogromnost njene zasnove. Zdaj pa retorično vprašanje in odgovor: Koliko prebivalcev je imela Ljubljana, ko je bila arhitektura Stolnice dokončana? Odgovor je sedem tisoč prebivalcev. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano!

 

b.) "Utopije še vedno" Knjiga ima podnaslov Zbornik o utopijah v 21. stoletju. V zborniku je podpisanih 38 slovenskih avtorjev, razen dr. Borisa Budena, ki z različnimi metodološkimi pristopi premišljujejo o enem od osrednjih projekcijskih reflektorjev renesanse o dveh knjigah Utopija Thomasa Mora, napisanih leta 1515 in 1516. Knjiga "Utopije še vedno" je izšla v zbirki Studia humanitatis, ki jo ureja nadodlična dr. Neda Pagon. Ko sem zapisal "nadodlična", pomeni to točno to, kar sem zapisal. Knjiga je tiste vrste, ki omogoča nelinearno branje. Z avtomatičnim, slučajnim in delnim izborom vtipkavam imena avtorjev in naslove njihovih tekstov brez kakršne koli logike / Neda Pagon - Kar je, ni nujno / Rok Svetlič - Utopija, merilo, strup in zdravilo / Zdenko Kodelja - Globalan pravičnost kot utopija / Andraž Teršek - Bog je v hiši / Stojan Pelko - Kako pobegniti z otoka / Lev Kreft - Roman kot okvir utopije / Dean Komelj - Dandanšnja utopija otopelosti / Igor Grdina - Utopistični vir zgodovine / Sašo Dolenc - Utopija velikih podatkov / Jože Vogrinc - Utopija, potem pa še želja / Marko Uršič - Esej o Morovi utopiji in "znanstveni komunizem" / Daša Tepina - anarhizem kot revolucionarna utopija / Miklavž Komelj - O nevzdržnosti utopij do utopije vzdrževanja / Marko Marinčič - Svetovi brez bogov, svetovi novih bogov /

 

Dve knjižnici:

Knjižnica Joanina.

a.) Zagotovo ena najlepših izkušenj mojega bivanja na tem planetu je bila, ko smo si z Dunjo in Aljošo ogledali knjižnico "Joanina". Bilo je tako, da smo morali skozi potrpežljiv proces čakanja množice, ko pa smo vstopili v "grandiozno lepoto", in ko vtipkavam v računalnik besedno zvezo "grandiozna lepota", mislim točno, kar ste prebrali, sem pomislil na Glavarjevo knjižnico. Odmislil sem le njen osiveli vonj. V tistem trenutku sem se povezal z u-toposom. Prihajam iz u-toposa in odhajam v u-topos. Zbogom dvojno ali nič, pozdravljeno vse v enem, eno v vsem! Baročna knjižnica je knjižnica univerze Coimbra na Portugalskem. Zgrajena je bila med leti 1717 in 1728. Pozdravljena heterotopija.

 

Semeniška knjižnica.

b.) Semeniška knjižnica se je v svoji najbolj živi dobi imenovala Javna škofijska knjižnica in je bila prva znanstena knjižnica na Slovenskem. Prvič sem jo obiskal leta 1980, ko me je vanjo popeljal dr. Marko Marin, gledališki zgodovinar in obsedenec, izhodiščno pa teolog.

 

Na tem mestu bi vas tudi sam povabil na ogled baročne knjižnice. Ogled je možen ob predhodni najavi na telefonsko številko 01 300 19 53 ali pa po elektronski pošti semeniscna.knjiznica.lj@rkc.si.

 

Dve založbi:

a.) Založba ZRC-SAZU je založba, za katero vemo, zakaj smo si jo zaslužili. S civilizacijskim naporom, kar z drugimi besedami pomeni s kulturnim, umetniškim in znastvenim razvojem.

b.) Studia humanitatis pa je založba, za katero ne vemo, zakaj smo si jo zaslužili.

 

Naj obe živita dolgo nesmrtno življenje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.791
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.944
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.353
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.988
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.292
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.909
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.054
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.202
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.033
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 656