Komentar

Delavcu sreče ne more dati sindikat, delavec si mora srečo ustvariti sam!

Če kdaj, potem se s floskulami in praznimi besedami ne skopari prvega maja, ki ga v Sloveniji kot eni zadnjih komunističnih držav v Evropi za vsak primer praznujemo kar dva dni. Svojevrstna ironija je tudi ta, da je imel Edvard Kardelj, čigar misel smo parafrazirali za naslov, v bistvu vseskozi prav.

29.04.2016 23:32
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   1. maj   praznik dela   socializem   slovenija

Foto: arhiv Portala PLUS

Tudi če si je slovenski delavec leta 1991 za svojo plačo lahko "privoščil" 397 štruc črnega kruha, danes pa si jih lahko kar 554, je takšna primerjava slaboumna, podcenjujoča in nenazadnje tudi žaljiva. Naj si te črne štruce na državnem statističnem uradu nekam vtaknejo...

Danes je 1. maj. Sindikati morajo upravičiti svoj obstoj, pa četudi s kresovi, sindikalnimi veselicami, golažem in predvsem zadostnimi količinami alkohola. Kajti sindikati so pri nas predvsem zato, da so delavci pod nadzorom. Nekoč so bili del SZDL, danes so formalno samostojni, vendar njihove politične vloge ne moremo spregledati. Če bi bili namreč sindikati dejansko neodvisni, bi protestirali vsakič, ko bi to zahtevali interesi delavstva. Pa ne, kajti nad temi interesi so še določeni višji interesi. Dokler bodo slovenske delavce tako vlekli za nos, bo edini znak — v simbolnem smislu — upora prvomajsko kurjenje kresov, veselice, nekaj alkohola in veliko (prikrite) depresije. Medtem ko v večini "gnilih kapitalističnih" evropskih držav sindikati za prvega maja marširajo po ulicah mest in protestirajo proti nepravičnosti, družbenim neenakostim in zahtevajo zase več pravic, slovenski proletariat zdravi mačka od prvomajskih sindikalnih veselic. O kaki borbenosti, energični zavzetosti za svoj "prav" začuda ne duha ne sluha. In kje so bili vsi sindikati, ko so tranzicijski tajkuni in kriminalci v belih ovratnikih mirno ropali nekdanje družbeno premoženje? Koliko direktorjev so sindikalisti privili do te mere, da so preprečili brutalna odpuščanja delavcev, šikaniranja in druge oblike mobinga? Znan je en sam primer, ko je nekdo pošteno brcnil v rit znanega primorskega tajkuna na parkirišču pred trgovskim centrom, mu vzel nakupovalno vrečko, češ "tole je kupljeno z mojim denarjem" in odšel. Šokirani nekdanji CEO velike gradbene firme naj bi bil zaradi tega incidenta tako šokiran, da naj bi se že naslednji dan zglasil v zaporu v Kopru in prosil, če lahko začne prestajati zaporno kazen, na katero je bil sicer pravnomočno že obsojen, a se je njeni izvršitvi s pomočjo odličnih odvetnikov dotlej izmikal.

 

Morda je pričujoča prigoda izmišljena, ne vem. Konec koncev je vseeno, kajti njena sporočilnost je zgovorna. Če v družbi ni sankcij za delikte, je pravna država privid, socialna pa niti to ne. Z drugimi besedami, če imamo opravka z zločinom brez kazni, je družbena pogodba med državo in državljani enostransko odpovedana, saj ena stran (država) svoje vloge ne opravlja, zato imajo državljani pravico in dolžnost, da na podlagi naravnega prava in nenazadnje tudi slovenske ustave — ki jasno pravi, da imamo v Sloveniji oblast ljudstvo, torej mi — vzamejo svojo suverost nazaj v svoje roke. Kolikor slišim, se na tem področju končno nekaj dogaja, saj se ustanavlja močno razvejana civilnodružbena mreža, ki bo ljudem pomagala izvajati oblast in s tem izvrševati tisto, o čemer govori naša ustava, ta največkrat zlorabljeni in poteptani pravni akt v Sloveniji.

 

Ko torej danes poslušamo bodisi pametovanja bodisi jeremijade o prvem maju, prazniku delavcev, je zadnja stvar, ki bi jo od medijev pričakoval, statistično prežvekovanje številk o tem, koliko je povprečni slovenski delavec zaslužil ob osamosvojitvi in koliko zasluži danes. Tudi če je leta 1991 zaslužil 43 evrov, danes pa jih skoraj natanko 1000 več, tudi če si je takrat za svojo plačo lahko "privoščil" 397 štruc črnega kruha, danes pa si jih lahko kar 554, je takšno primerjanje slaboumno, podcenjujoče in nenazadnje tudi žaljivo. Črne štruce naj si na državnem statističnem uradu nekam vtaknejo. Dejstvo je, da velika večina delavcev v zadnjih 25 letih ni bila deležna tistega, kar so jim obljubljali. Prav tako ne more nihče zanikati, da so nam "demokrati" Slovenijo v četrt stoletja ugrabili in izropali bolj kot komunisti v petdesetih letih. To ni nobeno zagovarjanje prejšnjega sistema niti nostalgija za SFRJ, temveč čisto preprosta matematika, ki pove samo to, da je povprečni avstrijski, češki ali estonski delavec 1. maja bistveno bolj zadovoljen s svojim položajem kot njegov slovenski kolega. Zakaj je tako, si lahko odgovori vsak zase.

 

Slovenci so potrpežljivi in mirno požirajo vse, kar jim zmečejo v obraz. Najraje laži, manipulacije in poniževanja. Privilegirani javni sektor na eni in zasebno gospodarstvo (t.i. realni sektor) sta vedno bolj narazen, pri čemer je naša država svojevrstni unikum, utemeljen na negativni selekciji; po izbruhu finančno-ekonomske krize pred sedmimi leti so plače v realnem sektorju padle, v javnem pa celo naraščale, odpuščanj pa skoraj ni bilo. Kot ugotavljajo ekonomisti, je breme reševanja Slovenije iz recesije padlo skoraj izključno na zaposlene v zasebnem sektorju. In ti ljudje ne poznajo sindikatov, ki bi jih zastopali ali se borili za njihove pravice. Ti ljudje so že več kot pet let tiho in neverjetno mirno gledajo, kako jih zbirokratizirana država, na čelu katere je moralistična profesorska kasta, izkorišča in izčrpava z vedno novimi davki in drugimi prispevki. Ti ljudje ne hodijo na sindikalne čage prvega maja, kjer se posluša leporečje sindikalne oligarhije in kompromitiranih županov. Toda prav tem ljudem bo enkrat odneslo pokrovko in takrat bodo kot skorajda pravljični lik primorskega proletarca, ki je pa parkirišču sunil v rit svojega nekdanjega lopovskega šefa, s čemer je vsaj sam pri sebi opravil tisto nujno in skorajda humanitarno dolžnost, ki bi jo moral sindikat.

 

In zato je imel Kardelj prav: delavcem sreče država res ne more dati, ampak si jo morajo ustvariti sami. Če ne gre drugače, tudi s silo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.215
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.915
03/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.943
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.283
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.940
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.954
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.204
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.074
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.682
10/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.020