Komentar

Delavcu sreče ne more dati sindikat, delavec si mora srečo ustvariti sam!

Če kdaj, potem se s floskulami in praznimi besedami ne skopari prvega maja, ki ga v Sloveniji kot eni zadnjih komunističnih držav v Evropi za vsak primer praznujemo kar dva dni. Svojevrstna ironija je tudi ta, da je imel Edvard Kardelj, čigar misel smo parafrazirali za naslov, v bistvu vseskozi prav.

29.04.2016 23:32
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   1. maj   praznik dela   socializem   slovenija

Foto: arhiv Portala PLUS

Tudi če si je slovenski delavec leta 1991 za svojo plačo lahko "privoščil" 397 štruc črnega kruha, danes pa si jih lahko kar 554, je takšna primerjava slaboumna, podcenjujoča in nenazadnje tudi žaljiva. Naj si te črne štruce na državnem statističnem uradu nekam vtaknejo...

Danes je 1. maj. Sindikati morajo upravičiti svoj obstoj, pa četudi s kresovi, sindikalnimi veselicami, golažem in predvsem zadostnimi količinami alkohola. Kajti sindikati so pri nas predvsem zato, da so delavci pod nadzorom. Nekoč so bili del SZDL, danes so formalno samostojni, vendar njihove politične vloge ne moremo spregledati. Če bi bili namreč sindikati dejansko neodvisni, bi protestirali vsakič, ko bi to zahtevali interesi delavstva. Pa ne, kajti nad temi interesi so še določeni višji interesi. Dokler bodo slovenske delavce tako vlekli za nos, bo edini znak — v simbolnem smislu — upora prvomajsko kurjenje kresov, veselice, nekaj alkohola in veliko (prikrite) depresije. Medtem ko v večini "gnilih kapitalističnih" evropskih držav sindikati za prvega maja marširajo po ulicah mest in protestirajo proti nepravičnosti, družbenim neenakostim in zahtevajo zase več pravic, slovenski proletariat zdravi mačka od prvomajskih sindikalnih veselic. O kaki borbenosti, energični zavzetosti za svoj "prav" začuda ne duha ne sluha. In kje so bili vsi sindikati, ko so tranzicijski tajkuni in kriminalci v belih ovratnikih mirno ropali nekdanje družbeno premoženje? Koliko direktorjev so sindikalisti privili do te mere, da so preprečili brutalna odpuščanja delavcev, šikaniranja in druge oblike mobinga? Znan je en sam primer, ko je nekdo pošteno brcnil v rit znanega primorskega tajkuna na parkirišču pred trgovskim centrom, mu vzel nakupovalno vrečko, češ "tole je kupljeno z mojim denarjem" in odšel. Šokirani nekdanji CEO velike gradbene firme naj bi bil zaradi tega incidenta tako šokiran, da naj bi se že naslednji dan zglasil v zaporu v Kopru in prosil, če lahko začne prestajati zaporno kazen, na katero je bil sicer pravnomočno že obsojen, a se je njeni izvršitvi s pomočjo odličnih odvetnikov dotlej izmikal.

 

Morda je pričujoča prigoda izmišljena, ne vem. Konec koncev je vseeno, kajti njena sporočilnost je zgovorna. Če v družbi ni sankcij za delikte, je pravna država privid, socialna pa niti to ne. Z drugimi besedami, če imamo opravka z zločinom brez kazni, je družbena pogodba med državo in državljani enostransko odpovedana, saj ena stran (država) svoje vloge ne opravlja, zato imajo državljani pravico in dolžnost, da na podlagi naravnega prava in nenazadnje tudi slovenske ustave — ki jasno pravi, da imamo v Sloveniji oblast ljudstvo, torej mi — vzamejo svojo suverost nazaj v svoje roke. Kolikor slišim, se na tem področju končno nekaj dogaja, saj se ustanavlja močno razvejana civilnodružbena mreža, ki bo ljudem pomagala izvajati oblast in s tem izvrševati tisto, o čemer govori naša ustava, ta največkrat zlorabljeni in poteptani pravni akt v Sloveniji.

 

Ko torej danes poslušamo bodisi pametovanja bodisi jeremijade o prvem maju, prazniku delavcev, je zadnja stvar, ki bi jo od medijev pričakoval, statistično prežvekovanje številk o tem, koliko je povprečni slovenski delavec zaslužil ob osamosvojitvi in koliko zasluži danes. Tudi če je leta 1991 zaslužil 43 evrov, danes pa jih skoraj natanko 1000 več, tudi če si je takrat za svojo plačo lahko "privoščil" 397 štruc črnega kruha, danes pa si jih lahko kar 554, je takšno primerjanje slaboumno, podcenjujoče in nenazadnje tudi žaljivo. Črne štruce naj si na državnem statističnem uradu nekam vtaknejo. Dejstvo je, da velika večina delavcev v zadnjih 25 letih ni bila deležna tistega, kar so jim obljubljali. Prav tako ne more nihče zanikati, da so nam "demokrati" Slovenijo v četrt stoletja ugrabili in izropali bolj kot komunisti v petdesetih letih. To ni nobeno zagovarjanje prejšnjega sistema niti nostalgija za SFRJ, temveč čisto preprosta matematika, ki pove samo to, da je povprečni avstrijski, češki ali estonski delavec 1. maja bistveno bolj zadovoljen s svojim položajem kot njegov slovenski kolega. Zakaj je tako, si lahko odgovori vsak zase.

 

Slovenci so potrpežljivi in mirno požirajo vse, kar jim zmečejo v obraz. Najraje laži, manipulacije in poniževanja. Privilegirani javni sektor na eni in zasebno gospodarstvo (t.i. realni sektor) sta vedno bolj narazen, pri čemer je naša država svojevrstni unikum, utemeljen na negativni selekciji; po izbruhu finančno-ekonomske krize pred sedmimi leti so plače v realnem sektorju padle, v javnem pa celo naraščale, odpuščanj pa skoraj ni bilo. Kot ugotavljajo ekonomisti, je breme reševanja Slovenije iz recesije padlo skoraj izključno na zaposlene v zasebnem sektorju. In ti ljudje ne poznajo sindikatov, ki bi jih zastopali ali se borili za njihove pravice. Ti ljudje so že več kot pet let tiho in neverjetno mirno gledajo, kako jih zbirokratizirana država, na čelu katere je moralistična profesorska kasta, izkorišča in izčrpava z vedno novimi davki in drugimi prispevki. Ti ljudje ne hodijo na sindikalne čage prvega maja, kjer se posluša leporečje sindikalne oligarhije in kompromitiranih županov. Toda prav tem ljudem bo enkrat odneslo pokrovko in takrat bodo kot skorajda pravljični lik primorskega proletarca, ki je pa parkirišču sunil v rit svojega nekdanjega lopovskega šefa, s čemer je vsaj sam pri sebi opravil tisto nujno in skorajda humanitarno dolžnost, ki bi jo moral sindikat.

 

In zato je imel Kardelj prav: delavcem sreče država res ne more dati, ampak si jo morajo ustvariti sami. Če ne gre drugače, tudi s silo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541