Komentar

Houston, Virc ima težave: Sovjeti so bili na Luni 30 let pred Titom!

Pred desetletjem je ruski režiser Aleksej Fedorčenko posnel film o zamolčanem sovjetskem pilotu, ki je leta 1938 kot prvi Zemljan poletel v vesolje in stopil na Luno. V primerjavi s fimom Žige Virca "Houston, we have a problem" je Fedorčenkov film že od daleč videti kot lažni dokumentarec (mockumentary), kar za slovensko stvaritev ne bi mogli trditi.

29.04.2016 23:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   dokumentarec   luna   vesolje   harlamov   nkvd   fsb

Foto: arhiv Portala PLUS

Med stvarnostjo in podobo je ogromen prostor za prevarante različnih formatov.

To ni komentar o filmski pripovedi, še manj o filmskih premierah, ki nam svetijo te dni na ekranih, še najmanj pa je to komentar o filmski umetnosti. Predvsem zaradi dejstva, ker "umetnine film" še ni na svetu. Seveda obstaja tehnologija pripovedovanja in teatralizacija filmske kinetike, koo igralci pred kamero odigrajo gledališko mimetiko, gledalci pa postanejo biopristani za filmsko pripoved. Seveda bo "umetnina film" kmalu zgrajena. Najkasneje čez petsto let. To nas je naučila renesansa.

 

To je komentar o smislu filmskega jezika, ki obsesivno išče razloge svojega nastanka. Tako kot je bilo gledališče na začetku ustvarjeno za potrebe religioznega obredja, za potrebe manifestacije mitskih oseb, ki nastopajo na Panteonu bogov in polbogov. Tako je nastala "teo-novela", kdo je komu kaj in kakšne so zamere, da o ljubeznih ne govorimo. Prve gledališke scenografije so postale hrami religij, ki jih danes gledamo v stvarnosti kot turistične arhitekture.

 

Tako tudi film s fantastičnim ritmom išče lastno kanonizacijo, da bi proizvedel "veliko umetnino", ne pa veliko religiozno iluzijo gledališča. Vse to traja že od leta 1895, ko bo umetniška zvrst opera ravnokar v Milanu izdihnila skupaj z Verdijem, ko bo Alfred Yarry napisal Kralja Ubuja in ko bosta brata Lumier posnela v Lyonu šestinštiridesetsekundni film o tem, kako proletarci zapuščajo tovarniški prag.

 

Film hoče odkodirati smisel svojega lastnega jezika, da bi svoj odgovorposadil v sredico svoje občutljivosti. Samo zato, da bi nam zasvetil z vso umetniško telesnostjo v naših telesih. V umetnosti. V umetnini pa bi videli več, kot je je izza nje same! Največji dosežek vsake umetniške zvrsti je v natančno premišljenem konfliktu, v napetosti drame, v iskanju izraza dramatičnosti tako na odru kot na sliki ali v digitalni obliki. V napetosti vseh oblik, ko spregovori resnica z vso avtentičnostjo svojega izraza. Resnica lastnega jezika osmisli umetniško zvrst. "Umetnina film" do današnjega dne še ni posneta, ker ni nikoli, ampak čisto nikoli aktivirala avtentične mitske strukture, ki je vredna hierarhije duha lastne zvrsti.

 

Ne, "umetnine film" na svetu še ni!

 

Ta brutalen, neusmiljen stavek, ki sem ga zavestno, a zelo težko zapisal v današnji komentar samo zato, da bi razmejil avtomatizem filmske industrije od umetniške samoreflektiranosti filma. Kategorična izjava "Umetnine film na svetu še ni" izgublja svojo verodostojnost predvsem zaradi tega, ker imamo že vsi vgrajen filmski čustveni spomin iz množice filmskih pripovedi, ki smo jih gledali v vseh desetletjih naših življenj. Že zaradi čustvenega spomina filma se aktivira pri ponovnem gledanju postopek umetiške funkcije ponavljanja.

 

V moj spomin je vgrajen avantgardni film. Svete knjige (Biblija, Koran, Vede) imajo omejeno število pripovedi. Hollywood ima nešteto zgodb. Ravno ta neomejenost pripovedi nam določa kolektivno dinamiko. Že zaradi tega bi lahko bil film umetnost. Toda premalo, premalo, predvsem zaradi tega, ker ne vemo, zakaj smo živi in zakaj nas priroda tako neusmiljeno pobija!

 

S čem določa produkcija proizvodnjo filmskih izdelkov? S svojo manipulativno bedo ne počne nič drugega, kot da jo veseli kapitalska desetina, ki jo bo dobila od kinematografa. Umetnost je človekovo delovanje izza dobrega in zla. Film pa nenehoma in največkrat vzpostavlja primitivno strukturo, kdo zastopa dobro in kdo zastopa zlo. Veličasten kino z naslovom "F for Fake" Orsona Wellsa je bil njegov poslednji fimski izraz, ki nas je uvedel v mejno območje filmske umetnosti z varljivo bravuro vstopa v svet laži in ponarajevalcev vseh vrst. Tisto, kar se zdi na prvi pogled neresnično, se izkaže kot resnica, tisto pa, kar je zlagano, deluje prepričljivo in resnično.

 

Najbolj dramatična v umetnini je mediacija resnice. Resnica zažari v nevidnem. Resnica zareže v območje umetniškega procesa, medtem ko resničnost deluje v pripovedni strukturi neprepričljivo, neresnično, umetelno, pretirano, filmsko. Film je največkrat industrija podobarstva, film je vedno samo navidezna stvarnost. Zmaga realizma. Zmaga oponašanja.

 

Med stvarnostjo in podobo je ogromen prostor za prevarante različnih formatov. Orson Wells svoje poslednje filmske misli posveti temeljnem odnosu igranega filma do filma dokumentov in filma lažnih dokumentov. Podobno so v filmu režiserja Alekseja Fedorčenka iluzije nameščene v idološke konstrukcije, v formate filmskih novic, v filmske dokumente časa. Te nas zapeljejo v pripoved o pilotu, kozmonavtu Ivanu Sergejeviču Harlamovu, človeku, ki je bil "Prvi na Luni" (First on the Moon). Namreč Ivan Sergejevič Harlamov je bil že leta 1938 poslan na najbolj tajno misijo v zgodovini človeštva. V arhivih moskovske federalne službe varnosti (FSB) lahko danes najdemo dokaze, da je bil kozmonavt Ivan Sergejevič Harlamov prvi človek, ki je bil poslan v vesolje in istočasno prvi človek, ki je stopil na Luno. Tako to nista bila ne kozmonavt Jurij Gagarin, ne astronavt Neil Armstrong.

 

Za današnji komentar je najpomembnejša izjava nadzornika filmskega arhiva FSB: Vse, kar je bilo, je posneto! Tisto, kar je posneto, pa pomeni, da je bilo. Tako imamo še danes ohranjene verodostojne podatke o kozmonavtu Ivanu Sergejeviču Harlamovu pred famoznim poletom. Ohranjeni so filmski dokumenti še iz časa, ko je bil leta 1930 poslan v južni Turkmenistan na posebno vojaško nalogo. Kje in kdaj se je Ivan Sergejevič Harlamov v resnici rodil, je zgodovinopisju neznano. Iz njegovega otroštva je ohranjena samo ena fotografija.

 

Arhiv FSB hrani cel niz filmskih dokumentov NKVD o Ivanu Sergejeviču Harlamovu. Ogromno materialov je bilo posnetih s posebno kamero za tajno snemanje SK-29. Harlamov je bil visoko nadzorovana oseba. Tajna snemanja pa so bila v ZSSR namenjena predvsem za kompromitacijo nadziranih oseb, če je to bilo potrebno. Osrednjo podatkovno bazo o biografiji Harlamova zvemo od Hanifa Ivanoviča Fatahova, ki je bil leta 1935 tudi vpoklican v specialno vojaško enoto: Vsi smo bili tam, vojaki, komunisti, odlični športniki, izbrani smo bili s strogimi selekcijskimi merili. Med nami je bila v selekciji tudi ženska, študentka Moskovske strojne fakultete, Nadežda Andrejevna Svetlaja, ki je bila že tri leta zapored najboljša maratonka Sovjetske zveze. Tudi njeno filmsko dokumentacijo si lahko ogledamo v arhivu NKVD pod naslovom "Nade sovjetskega športa".

 

Filmano selekcijo so kasneje podtaknili javnosti v filmski zvrsti "Kinonovice". Filmski žurnal je bil posvečen vojakom črnomorske flote, katere so vrteli v kinomatografih širom ZSSR. Po pričevanju Fatahova je bil v selekciji tudi pritlikavec. Vsem športnikom v selekciji se je to zdelo zelo nenavadno. Med relativno veliko skupino elitnih vojakov sta bila torej tako ženska in pritlikavec. Izkazalo se je, da so izbirali prvega človeka, ki naj bi poletel v vesolje. Še bolj natančno, izbirali so prvega človeka, ki naj bi pristal na površini Lune. To se je šest let kasneje, leta 1938, tudi resnično zgodilo. Bodočega kozmonavta Harlamova je na selekciji izbral konstruktor raket Fjodor Fjodorovič Soprun, edini v komisiji, ki je poznal resnično naravo selekcije. Soprunova biografija je bila impresivna. Njegove načrte so v Kremlju prvič videli leta 1928, čez pet let pa je na projektu delalo že čez pol miljona ljudi.

 

Kozmonavt Ivan Sergejevič Harlamov je po povratku na Zemljo pristal nepredvideno v Čilu. Kar je tudi odlično dokumentirano v tedanjih medijih Santiaga kot nenavaden in nenaraven dogodek. Vse to in še več vidimo v filmu "Prvi na Luni". Film je bil dokončan leta 2005 in je bil pred svetovno javnostjo prvič predvajan na Beneškem filmskem festivalu.

 

Vse je možno, a nič ni naključno. "F for fake"!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.769
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.924
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.879
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.781
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.272
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.434
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.524
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.196
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 876
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 898