Weekend

90 let neke avtomobilske znamke: zakaj je Volvo - Volvo

Na videz nepomemben incident na prvi testni vožnji, v katerem sta jo potnika skupila le z nekaj praskami, je zacementiral temeljno filozofijo švedskega avtomobilskega branda. "Avtomobile vozijo ljudje. Varnost je in bo zaradi tega ostala naš temeljni princip", sta dejala Gabrielsson in Larson, očeta avtomobilske znamke Volvo.

20.05.2016 14:59
Ključne besede:   volvo   švedska   skandinavski dizajn

Foto: arhiv Portala PLUS

Kljub vedno novi konkurenci, med katero je skandinavski "timelss design" izgubil precej svojega prestiža, Volvo še vedno ostaja trdno zasidran pri svojih zvestih kupcih, pri katerih je že zdavnaj postal del življenjske filozofije.

Za Volvo je značilen skandinavski dizajn, smo nekoč prebrali v eni izmed intelektualno izjemno prepričljivih slovenskih avtomobilističnih revij. Presneta reč, a res?! Človek bi se kar naglas vprašal, kaj je sploh ta "skandinavski" avtomobilski dizajn, kaj ga določa in opredeljuje. No, odgovor na to vprašanje najbolj celovito ponuja zgodba o tisti blagovni znamki, ki ob Saabu pooseblja nordijski pristop k izdelovanju avtomobilov.

 

To je Volvo. In prav zgodba o rojstvu prvega avtomobila iz majhne tovarne v Göteborgu je v resnici odgovor na skrivnost skandinavskih izdelovalcev avtomobilov. In na začetku, kot v vsaki takšni pripovedi, sta bila dva drzna človeka. Gustaf Larson in Assar Gabrielsson sta bila stara prijatelja, ki sta se poleti 1924 srečala v Stockholmu in dogovorila, da bosta naredila nov švedski avto, pa naj stane kar hoče. V gostilni Sturehof sta o tem sklenila navaden ustni dogovor, ki mu je decembra 1925 sledila pogodba: Larson je bil zadolžen za inženirska dela, finančni načrt in logistiko pri izgradnji avtomobilske tovarne. Gabrielsson pa je nase prevzel celotno finančno tveganje, ki se je razblinilo, ko je iz tovarne pripeljal prvi volvo.

 

 

Jeseni 1924 so pod vodstvom inženirja Larsona začeli sestavljati deset testnih modelov, poimenovanih ÖV4. Prvi pravi prototip, s katerim sta se Larson in Gabrielsson takoj odpeljala na testno vožnjo, je bil sestavljen junija 1926. Legenda pravi, da sta po švedskih cestah, ki so bile tedaj v slabem stanju, vozila precej divje, ko sta preizkušala vztrajnost, zmogljivost in trpežnost avtomobila. Imela sta tudi prometno nesrečo, v kateri sta čelno trčila v ameriški avto, ki je bil zaradi tega povsem razbit, medtem ko je testni volvo ostal minimalno poškodovan.

 

Na videz nepomembni incident, v katerem sta jo Larson in Gabrielsson skupila le z nekaj praskami, je zacementiral temeljno filozofijo tega švedskega avtomobilskega branda: varnost je bila postavljena na prvomesto. "Avtomobile vozijo ljudje. Varnost je in bo zaradi tega ostala naš temeljni princip", sta dejala Gabrielsson in Larson, ki sta s svojim prototipom ÖV4 je vzbudil takšno zanimanje švedskega industrijskega koncerna SKF, da sta Larson in Gabrielsson avgusta 1926 podpisala pogodbo, s katerim sta serijsko proizvodnjo novega avtomobila prenesla na neko staro, napol pozabljeno podružnico tega koncerna. Imenovala se je Volvo AB in rodil se je volvo ÖV4, ki je iz novozgrajene tovarne v Hisingenu pri Göteborgu zapeljal 14. aprila 1927 okoli desetih zvečer.

 

 

Ko avto postane brand

 

Že prvi model je imel na motorni maski (hladilniku) značilno diagonalno črto, ki je v nekoliko spremenjeni obliki ostala še danes prepoznavni znak tega branda. Devet prototipov niso nikoli prodali, enega pa je kupil tedanji Volvov uradni fotograf, ki ga je kasneje daroval Industrijskemu muzeju Volvo. Kljub velikemu zanimanju za novi avto pa finančni rezultati nove avtomobilske znamke niso bili dobri in malo je manjkalo, pa bi tovarno prevzel ameriški industrialec Charles Nash. Prodaja Volva ameriškemu Fordu se bo zgodila šele mnogo kasneje, leta 1999 – a le zadesetletje, kajti Ford je zaradi hudih finančnih težav leta 2010 to švedsko butično znamko, ki jo je kupil za 6,5 milijard dolarjev, prodal kitajskemu holdingu Geely za borih 1,5 milijarde dolarjev.

 

Sredi tridesetih let se je finančno poslovanje nove tovarne nekoliko izboljšalo; Volvo je začel solidno poslovati, njegove delnice so se uvrstile na borzno kotacijo borze v Stockholmu in bile hitro prodane. Izbruh II. svetovne vojne, ki je zdesetkal večino evropske in anglo-ameriške ekonomije, v nevtralni Švedski ni imel nobenih negativnih posledic, ravno nasprotno: leta 1941 so izdelali 50,000 avtov, konec vojne v Evropi pa so pričakali z modernim družinskim modelom PV444, ki je takoj postal prodajni hit. Odlikovali so ga izjemna trpežnost, precejšnje udobje, prostorska ekonomičnost in predvsem prilagojenost ostremu skandinavskemu podnebju. Volvo PV444 se je od leta 1955 prodajal tudi na ameriškem trgu, ki je še danes za to švedsko avtomobilsko znamko najpomembnejši trg (v ZDA prodajo celo več kot doma).

 

 Tudi Roger Moore kot Simon Templar ga je vozil.

 

Za šestdeseta leta je bilo skoraj nujno, da so prestižnejše avtomobilske znamke na trg pošiljale tudi športne(jše) izvedbe svojih modelov, predvsem pa kabriolete in kupeje. Volvu je uspel prodor s pomočjo filmske industrije. Ni ga sicer vozil znameniti agent 007, pač pa se je z belim P1800 s tablico ST1 vozil kasnejši James Bond Roger Moore kot Svetnik (The Saint) oziroma Simon Templar. In Roger Moore je bil nad avtom tako navdušen, da si je enega kar kupil.

 

Volvo P1800 je tudi tisti športni model, ki se je že vpisal v zgodovino tudi kot avto z največ prevoženimi kilometri v zgodovini moderne civilizacije. Irv Gordon iz ameriške zvezne države New York je svojega rdečega volva vpisal v Guinessovo knjigo rekordov, saj je avto 17. septembra 2013 prevozil 3 milijone milj, kar je blizu 5 milijonov kilometrov!

 

 

Zlata doba brezčasnega dizajna

 

Volvo je začel zares prosperirati v sedemdesetih letih, ko je zaradi številnih inovacij in naprednih tehnologij postajal sinonim varnosti, umirjenosti in družinskega življenja. Timeless design, brezčasni dizajn so Volvovi inženirji in oblikovalci poimenovali svoje avtomobile, ki so na prvi pogled delovali malce škatlasto, robato. Toda za hladno nordijsko fasado se je skrivala vrhunska oblikovalska filozofija, nadgrajena s številnimi tehnološkimi rešitvami, s katerimi je Volvo puščal konkurenco daleč za sabo.

 

Že leta 1944 je patentiral varnostno kletko in laminirano vetrobransko steklo! V petdesetih letih so sledili dvo- in tritočkovni varnostni pas. Šestdeseta leta so prinesla otroški sedež, ki je obrnjen nazaj, v sedemdesetih in osemdesetih pa je prišlo do prave "volvolucije". Devetdeseta so začela uvajati prve zračne blazine, bočne ojačitve in vrsto drugih tehničnih izboljšav.

 

Struktura kupcev je pri Volvu prav tako nekaj posebnega. Raziskave so – podobno kot v primeru rojaka Saaba – pokazale, da po volvu posegajo predvsem bolj kultivirani in izobraženi ljudje, ki cenijo uporabnost, nevpadljivost in tisto stopnjo udobja, ob kateri je vožnja užitek. Volvo torej ni za nastopače in prepotentne cestne junake.

 

Zgodba o uspehu se je nadaljevala tudi v osemdesetih, ko je model Volvo 340 je postal eden najbolje prodajanih avtomobilov v Veliki Britaniji in Združenih državah. Leta 1991 pa se je za Volvo začela "nova doba", saj je na trg prišel legendarni model 850. V limuzinski in karavanski izvedbi, ki so jo v Italiji razglasili za najlepšo na svetu.

 

Italijani so volvo 850 razglasili za najlepši karavan na svetu. V prtljažnik je šla ena cela paleta.

 

V zadnjem desetletju je Volvo dvakrat zamenjal lastništvo, kar je vplivalo na njihove proizvodnje in razvojne rezultate. Pojavila se je tudi vedno nova konkurenca, znotraj katere je skandinavski "timelss design" izgubil precej svojega prestiža. A še vedno ostaja trdno zasidran pri svojih zvestih kupcih, pri katerih je volvo že zdavnaj postal del življenjske filozofije.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem
0
10.06.2016 16:02
Medjugorje je dejansko čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območjunekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,704
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,044
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,886
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,112
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 999
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842