Weekend

Odisejada 2016 ali zgodba o tem, kako smo bežali pred zimo

Poznoaprilska ekspedicija na otok Mljet z gorskimi kolesi in škodo Superb se je kmalu končala v hotelu Odisej, kjer smo skozi okna opazovali zimsko vreme in čakali na prve snežinke. Potem smo obupali in odisejado nadaljevali v precej toplejšem Cavtatu in na hitro skočili še v Dubrovnik.

06.05.2016 12:54
Ključne besede:   mljet   odisej   kalipso   jadran   dalmacija   škoda superb   kona   adriatic luxury hotels   cavtat   dubrovnik

Foto: arhiv Portala PLUS

Zaradi večdnevnega izjemno hladnega, deževnega in vetrovnega vremena smo se odločili, da skrajšamo obisk Odisejevega otoka in preventivno odidemo, preden zapade sneg ali se razmere na morju tako poslabšajo, da bomo prisiljeni ostati še sedem let.

"Weekend" ekipa Portala PLUS je v zadnjem hipu sprejela odločitev, da se prvomajskim in predprvomajskim veselicam, proslavam in komemoracijam v domovini elegantno izogne s podaljšanim obiskom Mljeta, ki smo ga že večkrat objadrali, nismo pa še podrobneje raziskali njegove notranjosti. Kar je krivično do tega mističnega otoka, okoli katerega se že tisočletja spletajo zgodbe, pravljice in miti. Posebej tisti iz antičnih časov. Na Mljet naj bi se namreč svoje dni zatekel tudi Odisej, starogrški heroj iz Troje, ki naj bi si izmislil genialno prevaro z lesenim konjem. Ljubiteljsko hrvaško zgodovinopisje je prepričano, da Odisejada govori o tem, da ga je na Mljet zvabila nimfa Kalipso in ga tam zadrževala kar sedem let. V tem času mu je pihala na dušo, naj se poroči z njo in tako postane nesmrten. A na koncu se je ujetega tiča, ki ga je Kalipso sicer ponoči zelo privlačila, podnevi pa je izgubljeno taval po otoku in jokal zaradi domotožja po rodni Itaki in svoji Penelopi, le usmilil dobri bog Hermes. Sebični nimfi je ukazal, da je bilo sedem let ženskih trikov in manipulacij dovolj: junaka Odiseja mora takoj izpustiti!

 

Če je Mljet res Kalipsin in potemtakem tudi Odisejev otok, verjetno nikoli ne bomo vedeli. Lastijo si ga namreč tudi Maltežani, ki trdijo, da je to v resnici Gozo, drugi največji malteški otok. Hrvati so na Mljetu v zalivu Pomena že pred več kot štiridesetimi leti sezidali hotel Odisej in na ta način Maltežanom sporočili, da sta mitologija in zgodovina tudi stvar domišljije. Pa tudi turizem, če smo iskreni. Kajti poleg zgodbe o Kalipso in Odiseju se v povezavi z Mljetom pojavlja še ena zanimiva "teorija", ki vključuje tudi otok Lastovo in arhipelag manjših otokov med Lastovom in Mljetom, imenovanih Lastovnjaci. Tam naj bi živele Sirene, ki so prežale na nič hudega sluteče pomorščake in jih s svojimi zapeljivimi pesmimi povsem prevzele, tako da so izgubili pamet, posledično pa nadzor nad svojimi ladjami, ki so hitro zadele ob čeri, njihova posadka doživela brodolom...

 

Odisej in njegovi sotrpini so se desetletje vračali na Itako. Vmes so jih zapeljevale Sirene.

 

Seveda bodo danes nekateri trdili, da so bile Sirene v resnici Ilirke, ki so pred davnimi leti skupaj z Ilirci poseljevale Korčulo. In da je Korčula, kjer naj bi se v 13. stoletju rodil tudi Marco Polo, posebej znana po ženskem petju. Menda so ženske na tem otoku včasih prale perilo na obali in ob tem čudovito prepevale. Predstavljamo si, kako so v Odisejevih časih to počele napol gole in kako je bilo to videti na ladjah, kjer mornarji dolgo niso videli žensk od daleč, kaj šele pomanjkljivo oblečenih in veselo prepevajočih... V strahu pred brodolomom je moral Odisej, pravi mitologija, svojo posadko in predvsem ladjo zaščititi tako, da je svojim možem začepil ušesa, sebe pa dal privezati na jambor, da ga slučajno ne bi premamile Sirene. O tem, ali je na Korčuli živela tudi Kirka, na tem mestu ne bomo ugibali, kajti dejstvo je, da si večina sredozemskih otokov lasti vsaj del mitologije, povezane z Odisejevim dolgoletnim vračanjem domov s trojanske fronte.

 

 

Potovanje na jug v "zimskem času"

 

Do strehe oboroženi z antično mitologijo, dvema gorskima kolesoma in karavansko izvedbo nove Škode Superb smo se podali na predprvomajsko ekspedicijo na Mljet. Domnevali smo, da bodo turisti na "Odisejevem otoku" v drugi polovici aprila bržkone maloštevilni in da jih bomo lahko prešteli na prste obeh rok. No, izkazalo se je, da smo imeli vsaj glede prvih nekaj dni povsem prav, kajti ob obisku znamenitih jezer in Nacionalnega parka smo dejansko naleteli na dve turistiki iz Francije, sicer pa nikjer žive duše. Tudi na trajektu, ki iz Praprotna na polotoku Pelješac od od 3. oktobra do 2. junija, ko na južnodalmatinskih otokih velja "zimski čas", pelje štirikrat dnevno v Sobro na Mljetu, je bil le ducat potnikov, večina domačinov. Plovba na Mljet traja le dobre pol ure, celotna pot iz Ljubljane (s postanki vred) pa okoli sedem ur.

 

Malo jezero na Mljetu je bilo pred davnimi leti celo sladkovodno. Danes je slano in izjemno čisto.

 

Za vse, ki ste alergični na sezonsko poletno gnečo na cestah, je aprilski dopust gotovo idealen. Predstavljate si popolnoma prazno avtocesto A1, ki so jo Hrvati zdaj speljali že do delte Neretve, po rešitvi ozemeljskih vprašanj z Bosno oziroma "obvoza" okoli Neuma pa bo dosegla tudi Dubrovnik. Vožnja po opusteli "Dalmatinki", idilično zasneženi Velebit in novi Superb so se izkazali za prijetno kombinacijo udobja in ugodja. Ponudila se nam je priložnost, da preverimo, kaj so danes sposobni izdelati Čehi v kategoriji t.i. premium vozil. Kdor misli, da se šalimo, ga opozarjamo, da se ne. Superb je namreč v vseh pogledih avtomobil, ki sodi v najvišji razred, vsekakor pa je na nivoju audija A6 AvantBMW 5 Touring, karavanskega Mercedesa E ali Volva V70, če ostanemo pri karavanih. Norčevanje iz "čeških" vozil je že kakšnih dvajset let rahlo passe, v zadnjih letih pa celo patetično. Škoda je popolnoma dohitela nemški trio, superb tretje generacije pa bo marsikomu celo bolj pri srcu od primerljivih nemških audijev, bmw-jev ali mercedesov, saj je neprimerno manj vpadljiv, še vedno tudi precej cenejši (vsaj za petino, pri najbolje opremljenih modelih pa celo za več), na drugi strani pa ponuja povsem enako udobje, kakovost izdelave, vozne sposobnosti in občutek varnosti. Karavansko izvedbo superba ob tem odlikuje še izjemna prostornost in seveda tudi ogromen prtljažni prostor, s katerim se konkurenca ne more ravno hvaliti.

 

Nacionalni park Mljet ponuja kar nekaj slikovitih kolesarskih stez in poti.

 

Tako opremljeni in naloženi smo se izkrcali na Mljetu skupaj s še približno sedmimi avtomobili. Cesta, ki povezuje južni del Mljeta s severnim, je v večjem delu nad slovenskim povprečjem, še posebej izstopajo panoramski odseki, kjer se odpirajo čudoviti pogledi proti zahodu in temno modremu Jadranu globoko spodaj. Ravno te predele priporočamo za kolesarjenje, saj prometa v tem času ni veliko, domačini vozijo počasi in so do kolesarjev uvidevni. Od skrajnega juga (Saplunara) do severa (Pomena) je dobrih trideset kilometrov, cesta je dinamična, vzponi oziroma spusti pa nikoli daljši od nekaj sto metrov in so v glavnem zmernega naklona (noben ne presega 10%). Precejšen del razdalje je senčnat, kajti Mljet je eden najbolj, če ne celo najbolj zelen jadranski oziroma sredozemski otok, severni del je razglašen tudi za nacionalni park, ki ga krasita jezeri (Veliko in Malo, ki ju povezuje preliv). Nekoč sta bili sladkovodni. Večje jezero, kjer boste našli tudi slavni otoček z benediktinskim samostanom, z morjem povezuje kanal. Obe jezeri krasi smaragdno morje, priporočamo postanek v konobi Mali raj na obali Velikega jezera. Ime je docela primerno.

 

 

Hotel Odisej brez Odiseja

 

Za kolesarjenje je idealen predvsem severni del otoka, torej območje Nacionalnega parka, kjer morate v času turistične sezone plačati vstopnico. Aprila se tej dajatvi še lahko izognete. V času našega obiska, tj. med 20. in 26. aprilom ni nič kazalo, da bodo kmalu začeli pobirati vstopnino. Toda dejstvo je, da nam je že po dveh dnevih močno zagodlo vreme, saj se je na Jadran spustil ciklon s nenavadno nizkimi, skoraj polarnimi temperaturami. To so bili dnevi, ko je snežilo na Braču in ko so se dnevne temperature na Mljetu spustile na vsega 5 stopinj, kar je ob močni burji pomenilo občutek mraza okoli 0 stopinj. Naši kolesarski podvigi so bili zaradi tega močno okrnjeni in zato nam je več časa ostalo za mitologijo in tuhtanje o evakuaciji v toplejše kraje.

 

Pogled na hotel Odisej v ozadju; na zahodu oblaki napovedujejo novo deževje.

 

Danes na starogrškega junaka iz Troje na Mljetu spominjata hotel Odisej in Odisejeva špilja, ki je dostopna peš iz vasi Babino polje, še lepše pa je v toplejših časih vanjo enostavno priplavati. Hotel Odisej v Pomeni, kamor smo se nastanili tudi mi - in to kot prvi gostje v letošnji sezoni -, je že desetletja edini hotel na otoku. Njegova arhitektura nakazuje, da je nastal v času socrealizma, ko je bila jadranska obala od Ankarana do Ulcinja posejana s temi arhitekturnimi "biseri", ki so kasneje doživeli grenko usodo, vendar so se nekateri uspeli ohraniti in danes v bistvu delujejo "retro". Zmagovalec v tej kategoriji je vsekakor hotel Biševo v Komiži na Visu (ki mu bomo namenili nekaj besed v enkrat v prihodnosti), ki ga je zgradila jugoslovanska vojska in je znan tudi po tem, da sobe nimajo oken. No, Odisej na Mljetu je v tem pogledu manj retro. Personal se je izkazal kot zelo ustrežljiv in glede tega nad vsemi pričakovanji, hrana pa kot zadovoljiva (pripomba: Odisej ni najbolj vegetariancem prijazen hotel). Toda prebivati v hotelu, kjer si nekaj dni edini gost in kjer imaš zaradi burje občutek, da je ves čas prepih, ni najbolj pomirjujoče.


Ker je Odisej del verige Adriatic Luxury Hotels, bo s svojimi tremi zvezdicami bržkone obsojen na "facelifting" in prekategorizacijo, kar pomeni, da bo verjetno dobil še kakšno zvezdico, boljšo kulinarično ponudbo in seveda znatno višje cene. Ob tem pa bo skoraj zagotovo izgubil tisti stari šarm socrealističnega hotela, v katerem je osebje še vedno človeško toplo in domače.

 

Mljet je otok izjemnih panoramskih odsekov, ki so kot nalašč za spomladansko kolesarjenje.

 

Zaradi večdnevnega izjemno hladnega, deževnega in vetrovnega vremena smo se odločili, da skrajšamo obisk "Odisejevega otoka" in preventivno odidemo, preden zapade sneg ali se razmere v Mljetskem kanalu tako poslabšajo, da bomo prisiljeni podaljšati bivanje. Kasneje se je sicer izkazalo, da so bili naši strahovi odveč, kajti tisto jutro, ko smo odhajali iz hotela Odisej, je bilo sončno, skoraj brez vetra in celih 11 stopinj. Ker gre dopoldanski trajekt z otoka ob 10. uri, cesta od Pomene do trajektne luke Sobra pa ni najbolj ravna, svetujemo, da si za pot vzamete 45 minut. Mi smo v 32 minutah trajekt komaj še ujeli, zasluge za to pa imajo prazna cesta, voznikov pogum, škodin zelo učinkoviti avtomatski menjalnik in možnost nastavitve trdote podvozja.

 

 

Evakuacija še dlje na jug

 

Ker je "odisejado" na Mljetu predčasno prekinili slabo vreme, smo se odločili, da jo nadaljujemo v Dubrovniku in Cavtatu, kjer smo se nastanili v hotelu Croatia, ki je prav tako del verige Adriatic Luxury Hotels in je bil zgrajen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (stavba je oblikovana kot orjaška potniška ladja), vendar so ga pred leti tako temeljito prenovili, da o kakšnem socrealizmu ni ne duha ne sluha. Hotel je bil v času našega bivanja polovično zaseden, personal je treba pohvaliti kot tudi siceršnjo ponudbo.

 

Dubrovnik je še vedno edini pravi dragulj hrvaškega turizma.

 

Iz Cavtata je do Dubrovnika, ki ostaja biser hrvaškega oziroma dalmatinskega turizma, le okoli 15 kilometrov, vendar tam kolesarjenje absolutno neprimerno, saj je edina cesta nevarna in odsvetujemo, da se po njej vozite s kolesi. Ker je parkiranje v Dubrovniku svojevrstna avantura - tako za živce pri iskanju prostega parkirnega mesta kot tudi za denarnice - je morda bolj smiselno, če se tja odpravite z enim izmed številnih hidrogliserjev. Pogled na stari del Dubrovnika je tako ali tako najbolj veličasten ravno z morske strani. Če boste imeli srečo, boste naleteli na staro dubrovniško karako, leseno jadrnico iz 16. stoletja, pred cerkvijo Sv. Ignacija pa lahko ob sobotah opazujete katero izmed danes zelo popularnih porok angleškega nižjega plemstva...

 

Znamnita dubrovniška karaka pluje v staro luko.

 

 

Še nekaj koristnih povezav, ki jih priporočamo:

 

http://np-mljet.hr/

http://www.mljet.hr/?l=eng

http://www.konaworld.com/

http://www.skoda.si/superb/novi_superb_combi_1/pregled

http://www.adriaticluxuryhotels.com/en/hotel-croatia-dubrovnik-cavtat

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Smučanje je življenje: Vtisi drugačnega pogovora o življenju "na belem" in potem
0
23.05.2020 12:30
Po spletu okoliščin, podloženih s smučarsko zanesenostjo, sem se v ponedeljek ob zgodnji, ne še peti uri zjutraj, nahajal pred ... Več.
Piše: Mitja Prosen
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.540
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.602
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.613
04/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.196
05/
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
Božo Cerar
Ogledov: 2.235
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.092
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.833
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.383
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.002
10/
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.865