Razkrivamo

Poslovanje Sazasa in IPF: za deset evrov prihodka kar tisoč evrov stroškov!

Kolektivne organizacije za sodne spore porabijo več, kot v teh sporih iztržijo. Lastnika in urednika velenjske radijske postaje Moj Radio Borisa Sušina je inkasantstvo kolektivnih organizacij razjezilo do te mere, da je svojo zgodbo začel deliti z mediji, pred dnevi pa je z njo seznanil tudi ministrstvo za pravosodje. Bo država vendarle ukrepala?

10.05.2016 21:17
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   sazas   tarife   odvetniki   tožbe   sodišča

Foto: Moj radio

Ravno odvetniške storitve naj bi bile tudi eden od razlogov za kriminalistične preiskave na sedežu Sazasa, ki je leta 2014 več kot 80 odstotkov stroškov poslovanja porabil za storitve. Koliko denarja je šlo od tega za odvetniške storitve, pa v letnem poročilu združenja ni navedeno.

Kolektivni organizaciji Sazas in IPF zoper svoje uporabnike vložita vsaka več sto tožb ali izterjav letno. Skupno število tožb naj bi se tako na letni ravni lahko gibalo tudi okoli 2000. Koliko sodnikov in ostalega osebja sodišč, ki jih plačujemo davkoplačevalci, se torej ukvarja samo s tovrstnimi tožbami? So slovenska sodišča zgolj inkasanti omenjenih organizacij? Bodo pristojni državni organi sploh kdaj ukrepali in tako omejili samovoljo kolektivnih organizacij, s tem pa zagotovili plačila poštenih in pravičnih nadomestil, ki pripadajo avtorjem?

 

Vsa ta vprašanja si je v preteklih dneh in tednih zastavljal tudi Boris Sušin, lastnik in odgovorni urednik velenjske radijske postaje Moj Radio, ki pravi: "Pozor, neprofitna organizacija, ki nima svojih sredstev, temveč zastopa interese drugih, posluje z denarjem drugih in brez zaposlenih, vloži tudi do tisoč tožb letno? Tu se moramo vsi vprašati, ali je to res normalno in zdravo poslovno okolje oziroma kje je ta pravna država, o kateri se neprestano razpravlja. Nekaj je očitno hudo narobe. Vendar ne z uporabniki, temveč z obema organizacijama."

 

Kot kažejo uradni podatki iz poslovnih poročil obeh organizacij ima Sušin celo prav. Združenje Sazas, ki mu predseduje Matjaž Zupan, je na primer v letu 2014 vložilo kar 865 izvršb in 3 tožbe, od vseh odprtih izvršb in tožb (ne glede na leto vložitve) pa je bilo v istem letu uspešno zaključenih 348 zadev:

 

"Združenje Sazas je v letu 2013 vložilo 585 izvršb. Od vseh odprtih izvršb/tožb je bila v letu 2013 uspešno končana skoraj četrtina zadev", pa lahko preberemo v poslovnem poročilu za leto 2013. Ni drugače (ali še huje?) ni na IPF, ki uveljavlja in ščiti pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Kot lahko preberemo v letnem poročilu za leto 2014, je ta kolektivna organizacija zoper neplačnike sprožila 1.008 (tisoč osem!) postopkov za izterjavo njihovih zapadlih neplačanih obveznosti na podlagi izdanih računov in začela 2889 postopkov predsodnih izterjav.

 

 

Plačaj nezakonito tarifo ali pa te tožimo!

 

Obe organizaciji sta v letih 2006 in 2012, kot poudarja Boris Sušin, enostransko sprejeli nesprejemljivo visoke tarife, ki so jih pristojne državne institucije izvršljivo in pravnomočno že spoznale za neveljavne in nezakonite. Vendar pa po njegovih besedah obe kolektivki nadaljujeta z vsiljevanjem pogodb in plačil po neveljavnih tarifah. "Če uporabnik pogodbe ne podpiše, lahko pričakuje dva scenarija: ali enostavno ne dobi računa ali dobi visok račun po neveljavni tarifi. Zagotovo pa ga v obeh primerih čaka tožba", je jasen Sušin, ki se je zaradi samovolje kolektivk tudi sam znašel na sodišču. Zato je s svojo zgodbo pred dnevi začel deliti z mediji, z njo pa je seznanil tudi pravosodno ministrstvo oziroma ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča.

 

 

Kljub veljavni pogodbi računi na osnovi neveljavne tarife

 

Lastnik velenjske radijske postaje je pogodbo s Sazasom podpisal leta 1998, po tej pogodbi pa je prejemal in plačeval račune od pridobitve frekvence februarja 2000 do leta 2008. "Kasneje kljub plačevanju nisem več prejemal računov. Do decembra 2012 so me povsem ignorirali, čeprav sem jim poslal več dopisov, med drugim tudi podatke, kot so playliste in prihodki", pojasnjuje Sušin, ki ga je decembra 2012 čakalo presenečenje: po neveljavni tarifi je prejel račune za leta 2010, 2011 in 2012, poleg tega pa ga je presenetila še tožba za leti 2008 in 2009, ker da naj ne bi imel sklenjene pogodbe, ker da naj ne bi plačal ničesar in ker da naj ne bi pošiljal potrebnih podatkov za obračun.

 

 

Tožba in 1.000 EUR stroškov za 10 EUR prihodka

 

In kot poudarja danes lastnik velenjske radijske postaje, čas teče, sodišča meljejo tožbe, uporabniki pa izgubljajo čas in energijo z dokazovanjem svojega prav na sodiščih: "Sodišča razsojajo po tarifi, ki jo je uporabnik tako ali tako že bil pripravljen plačati oziroma po kateri je že plačeval, seveda samoiniciativno, brez prejetih računov. Običajno nastane minimalni znesek premalo plačanih nadomestil, h katerim sodišče prišteje še obresti za vsa pretekla leta in pripadajoč del sodnih stroškov. Sodišča dejansko kasirajo avtorska nadomestila namesto obeh organizacij, s pribitkom obresti in sodnih stroškov", pojasnjuje Sušin, ki razpolaga tudi z "dokazom", kako je ena od organizacij tožila uporabnika glasbe za več tisoč evrov, sodišče pa je na koncu ugotovilo zgolj nekaj deset evrov premalo plačanih nadomestil, prištelo obresti in razdelilo plačilo sodnih stroškov.

 

Razpored sodnih obravnav je sam po sebi dovolj zgovoren

 

"Ko sodišče na koncu ugotovi, da je uporabnik plačal 10 evrov premalo, in mu naloži še plačilo zamudnih obresti, organizacija dobi 113 namesto 100 evrov, kar na skupščini prikaže kot zmago. Pri tem pa se pozablja, da je za takšno zmago potrebno plačati še nekaj sto evrov sodnih stroškov, kar plačajo avtorji. In zakaj potem ne bi nekoga tožili za 10 evrov prenizkega plačila? Tu se nahaja tudi odgovor Matjažu Jelenu, ki se že dalj časa sprašuje, kje je denar avtorjev", je konkreten Sušin.

 

 

Visoki zunanji pravni stroški

 

Ob tem je po njegovih besedah še najbolj bizarno dejstvo, da obe kolektivni organizaciji nimata svojih pravnih služb, temveč najemata drage odvetniške storitve, specializirane za avtorsko pravo. Po naših informacijah naj bi bile tako prav odvetniške storitve razlog za drastično povišanje stroškov poslovanja združenja Sazas v lanskem letu. Neuradno naj bi odvetniku oziroma odvetniški pisarni, ki je Sazas zastopala v tožbi zoper Radiotelevizijo Slovenijo, pripadala nagrada v višini 10 odstotkov vrednosti tožbe, kar naj bi znašalo okoli pol milijona evrov. Znano je namreč, da sta RTV Slovenija in Sazas lani sklenila sodno poravnavo glede uporabe avtorskih glasbenih del za obdobje od leta 2005 do 2014, in sicer v višini najmanj 4,7 milijona evrov, čemur pa je treba prišteti še oglaševanje oziroma druge storitve javnega servisa, ki jih lahko koristi Sazas.

 

"Postavite se v kožo šivilje iz Ljutomera, gostinca z malim bifejem iz Kočevja ali gasilskega društva, ki priredi veselico, ki jih te organizacije preko specializiranih odvetnikov tožijo za plačilo nadomestil po enormnih tarifah. Nobene možnosti nimajo za uspeh. Enostavno nimajo denarja za izkušene odvetnike, saj lokalni odvetniki problematiki avtorskega prava niso kos", opozarja Sušin, ki se zato boji, da so te organizacije – glede na vse dosedanje upravne in (pred)kazenske postopke - prevelik zalogaj za vse pristojne institucije v državi. In prav na to računajo kolektivne organizacije: lokalni obrtniki bodo na koncu raje plačevali (četudi preveč), samo da imajo mir.

 

Spomnimo, prav odvetniške storitve naj bi bile tudi eden od razlogov za nedavne kriminalistične preiskave na sedežu Sazasa, ki je na primer leta 2014 več kot 80 odstotkov stroškov poslovanja porabil za storitve. Koliko od 2.497.825 evrov je tedaj šlo za odvetniške storitve, pa v letnem poročilu združenja ni navedeno. Še več: odvetniške storitve se v letnih poročilih Sazasa sploh ne omenjajo. V letnem poročilu organizacije IPF za leto 2014 pa lahko preberemo, da je ta kolektivka za odvetniške stroške oziroma pravno svetovanje (tudi izredno) porabila 79.600 evrov, nekaj tisočakov več kot leta 2013, medtem ko so stroški pravnih postopkov leta 2014 znašali 316.330 evrov – bistveno več kot leta 2013 (268.968 evrov).

 

 

Poslovna logika 'ker denar ni moj, ga lahko brezskrbno trošim'

 

Vse kaže da je logika sledeča: ker vodstva kolektivnih organizacij ne upravljajo s svojim denarjem, ampak z denarjem avtorjev, si lahko privoščijo visoke odvetniške stroške. V nekaterih primerih vodstva najemajo tudi svoje odvetnike sorodnike, denimo sestro predsednika kolektivne organizacije (dokaze hranimo v uredništvu). Avtorji praviloma težko dobijo vpogled v vse stroške. Vodstva organizacij pa avtorjem razlagajo, da je to nujno zaradi zaščite interesa avtorjev. Ker v letnih poročilih ni objavljeno, recimo, da je imela organizacija 1.000 evrov stroškov zato, da je izterjala 10 evrov, avtorji nikoli ne bodo izvedeli, ali so vse tožbe resnično smiselne ali pa gre morebiti za polnjene žepov "prijateljskih" odvetniških pisarn. Vsakemu normalnemu človeku, ki upravlja s svojim denarjem, ve, da za 10 evrov nima smisla porabiti 1.000 evrov. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.894
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.685
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.489
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.578
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.278
06/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.444
07/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.021
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 737
09/
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
Uredništvo
Ogledov: 693
10/
"Lepotni kirurg, nevrolog in podobni specialisti zagotovo ne morejo soditi dela imunologov, saj so velikokrat o imunologiji zadnjič slišali med študijem."
Ana Jud
Ogledov: 2.426