Razkrivamo

Poslovanje Sazasa in IPF: za deset evrov prihodka kar tisoč evrov stroškov!

Kolektivne organizacije za sodne spore porabijo več, kot v teh sporih iztržijo. Lastnika in urednika velenjske radijske postaje Moj Radio Borisa Sušina je inkasantstvo kolektivnih organizacij razjezilo do te mere, da je svojo zgodbo začel deliti z mediji, pred dnevi pa je z njo seznanil tudi ministrstvo za pravosodje. Bo država vendarle ukrepala?

10.05.2016 21:17
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   sazas   tarife   odvetniki   tožbe   sodišča

Foto: Moj radio

Ravno odvetniške storitve naj bi bile tudi eden od razlogov za kriminalistične preiskave na sedežu Sazasa, ki je leta 2014 več kot 80 odstotkov stroškov poslovanja porabil za storitve. Koliko denarja je šlo od tega za odvetniške storitve, pa v letnem poročilu združenja ni navedeno.

Kolektivni organizaciji Sazas in IPF zoper svoje uporabnike vložita vsaka več sto tožb ali izterjav letno. Skupno število tožb naj bi se tako na letni ravni lahko gibalo tudi okoli 2000. Koliko sodnikov in ostalega osebja sodišč, ki jih plačujemo davkoplačevalci, se torej ukvarja samo s tovrstnimi tožbami? So slovenska sodišča zgolj inkasanti omenjenih organizacij? Bodo pristojni državni organi sploh kdaj ukrepali in tako omejili samovoljo kolektivnih organizacij, s tem pa zagotovili plačila poštenih in pravičnih nadomestil, ki pripadajo avtorjem?

 

Vsa ta vprašanja si je v preteklih dneh in tednih zastavljal tudi Boris Sušin, lastnik in odgovorni urednik velenjske radijske postaje Moj Radio, ki pravi: "Pozor, neprofitna organizacija, ki nima svojih sredstev, temveč zastopa interese drugih, posluje z denarjem drugih in brez zaposlenih, vloži tudi do tisoč tožb letno? Tu se moramo vsi vprašati, ali je to res normalno in zdravo poslovno okolje oziroma kje je ta pravna država, o kateri se neprestano razpravlja. Nekaj je očitno hudo narobe. Vendar ne z uporabniki, temveč z obema organizacijama."

 

Kot kažejo uradni podatki iz poslovnih poročil obeh organizacij ima Sušin celo prav. Združenje Sazas, ki mu predseduje Matjaž Zupan, je na primer v letu 2014 vložilo kar 865 izvršb in 3 tožbe, od vseh odprtih izvršb in tožb (ne glede na leto vložitve) pa je bilo v istem letu uspešno zaključenih 348 zadev:

 

"Združenje Sazas je v letu 2013 vložilo 585 izvršb. Od vseh odprtih izvršb/tožb je bila v letu 2013 uspešno končana skoraj četrtina zadev", pa lahko preberemo v poslovnem poročilu za leto 2013. Ni drugače (ali še huje?) ni na IPF, ki uveljavlja in ščiti pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Kot lahko preberemo v letnem poročilu za leto 2014, je ta kolektivna organizacija zoper neplačnike sprožila 1.008 (tisoč osem!) postopkov za izterjavo njihovih zapadlih neplačanih obveznosti na podlagi izdanih računov in začela 2889 postopkov predsodnih izterjav.

 

 

Plačaj nezakonito tarifo ali pa te tožimo!

 

Obe organizaciji sta v letih 2006 in 2012, kot poudarja Boris Sušin, enostransko sprejeli nesprejemljivo visoke tarife, ki so jih pristojne državne institucije izvršljivo in pravnomočno že spoznale za neveljavne in nezakonite. Vendar pa po njegovih besedah obe kolektivki nadaljujeta z vsiljevanjem pogodb in plačil po neveljavnih tarifah. "Če uporabnik pogodbe ne podpiše, lahko pričakuje dva scenarija: ali enostavno ne dobi računa ali dobi visok račun po neveljavni tarifi. Zagotovo pa ga v obeh primerih čaka tožba", je jasen Sušin, ki se je zaradi samovolje kolektivk tudi sam znašel na sodišču. Zato je s svojo zgodbo pred dnevi začel deliti z mediji, z njo pa je seznanil tudi pravosodno ministrstvo oziroma ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča.

 

 

Kljub veljavni pogodbi računi na osnovi neveljavne tarife

 

Lastnik velenjske radijske postaje je pogodbo s Sazasom podpisal leta 1998, po tej pogodbi pa je prejemal in plačeval račune od pridobitve frekvence februarja 2000 do leta 2008. "Kasneje kljub plačevanju nisem več prejemal računov. Do decembra 2012 so me povsem ignorirali, čeprav sem jim poslal več dopisov, med drugim tudi podatke, kot so playliste in prihodki", pojasnjuje Sušin, ki ga je decembra 2012 čakalo presenečenje: po neveljavni tarifi je prejel račune za leta 2010, 2011 in 2012, poleg tega pa ga je presenetila še tožba za leti 2008 in 2009, ker da naj ne bi imel sklenjene pogodbe, ker da naj ne bi plačal ničesar in ker da naj ne bi pošiljal potrebnih podatkov za obračun.

 

 

Tožba in 1.000 EUR stroškov za 10 EUR prihodka

 

In kot poudarja danes lastnik velenjske radijske postaje, čas teče, sodišča meljejo tožbe, uporabniki pa izgubljajo čas in energijo z dokazovanjem svojega prav na sodiščih: "Sodišča razsojajo po tarifi, ki jo je uporabnik tako ali tako že bil pripravljen plačati oziroma po kateri je že plačeval, seveda samoiniciativno, brez prejetih računov. Običajno nastane minimalni znesek premalo plačanih nadomestil, h katerim sodišče prišteje še obresti za vsa pretekla leta in pripadajoč del sodnih stroškov. Sodišča dejansko kasirajo avtorska nadomestila namesto obeh organizacij, s pribitkom obresti in sodnih stroškov", pojasnjuje Sušin, ki razpolaga tudi z "dokazom", kako je ena od organizacij tožila uporabnika glasbe za več tisoč evrov, sodišče pa je na koncu ugotovilo zgolj nekaj deset evrov premalo plačanih nadomestil, prištelo obresti in razdelilo plačilo sodnih stroškov.

 

Razpored sodnih obravnav je sam po sebi dovolj zgovoren

 

"Ko sodišče na koncu ugotovi, da je uporabnik plačal 10 evrov premalo, in mu naloži še plačilo zamudnih obresti, organizacija dobi 113 namesto 100 evrov, kar na skupščini prikaže kot zmago. Pri tem pa se pozablja, da je za takšno zmago potrebno plačati še nekaj sto evrov sodnih stroškov, kar plačajo avtorji. In zakaj potem ne bi nekoga tožili za 10 evrov prenizkega plačila? Tu se nahaja tudi odgovor Matjažu Jelenu, ki se že dalj časa sprašuje, kje je denar avtorjev", je konkreten Sušin.

 

 

Visoki zunanji pravni stroški

 

Ob tem je po njegovih besedah še najbolj bizarno dejstvo, da obe kolektivni organizaciji nimata svojih pravnih služb, temveč najemata drage odvetniške storitve, specializirane za avtorsko pravo. Po naših informacijah naj bi bile tako prav odvetniške storitve razlog za drastično povišanje stroškov poslovanja združenja Sazas v lanskem letu. Neuradno naj bi odvetniku oziroma odvetniški pisarni, ki je Sazas zastopala v tožbi zoper Radiotelevizijo Slovenijo, pripadala nagrada v višini 10 odstotkov vrednosti tožbe, kar naj bi znašalo okoli pol milijona evrov. Znano je namreč, da sta RTV Slovenija in Sazas lani sklenila sodno poravnavo glede uporabe avtorskih glasbenih del za obdobje od leta 2005 do 2014, in sicer v višini najmanj 4,7 milijona evrov, čemur pa je treba prišteti še oglaševanje oziroma druge storitve javnega servisa, ki jih lahko koristi Sazas.

 

"Postavite se v kožo šivilje iz Ljutomera, gostinca z malim bifejem iz Kočevja ali gasilskega društva, ki priredi veselico, ki jih te organizacije preko specializiranih odvetnikov tožijo za plačilo nadomestil po enormnih tarifah. Nobene možnosti nimajo za uspeh. Enostavno nimajo denarja za izkušene odvetnike, saj lokalni odvetniki problematiki avtorskega prava niso kos", opozarja Sušin, ki se zato boji, da so te organizacije – glede na vse dosedanje upravne in (pred)kazenske postopke - prevelik zalogaj za vse pristojne institucije v državi. In prav na to računajo kolektivne organizacije: lokalni obrtniki bodo na koncu raje plačevali (četudi preveč), samo da imajo mir.

 

Spomnimo, prav odvetniške storitve naj bi bile tudi eden od razlogov za nedavne kriminalistične preiskave na sedežu Sazasa, ki je na primer leta 2014 več kot 80 odstotkov stroškov poslovanja porabil za storitve. Koliko od 2.497.825 evrov je tedaj šlo za odvetniške storitve, pa v letnem poročilu združenja ni navedeno. Še več: odvetniške storitve se v letnih poročilih Sazasa sploh ne omenjajo. V letnem poročilu organizacije IPF za leto 2014 pa lahko preberemo, da je ta kolektivka za odvetniške stroške oziroma pravno svetovanje (tudi izredno) porabila 79.600 evrov, nekaj tisočakov več kot leta 2013, medtem ko so stroški pravnih postopkov leta 2014 znašali 316.330 evrov – bistveno več kot leta 2013 (268.968 evrov).

 

 

Poslovna logika 'ker denar ni moj, ga lahko brezskrbno trošim'

 

Vse kaže da je logika sledeča: ker vodstva kolektivnih organizacij ne upravljajo s svojim denarjem, ampak z denarjem avtorjev, si lahko privoščijo visoke odvetniške stroške. V nekaterih primerih vodstva najemajo tudi svoje odvetnike sorodnike, denimo sestro predsednika kolektivne organizacije (dokaze hranimo v uredništvu). Avtorji praviloma težko dobijo vpogled v vse stroške. Vodstva organizacij pa avtorjem razlagajo, da je to nujno zaradi zaščite interesa avtorjev. Ker v letnih poročilih ni objavljeno, recimo, da je imela organizacija 1.000 evrov stroškov zato, da je izterjala 10 evrov, avtorji nikoli ne bodo izvedeli, ali so vse tožbe resnično smiselne ali pa gre morebiti za polnjene žepov "prijateljskih" odvetniških pisarn. Vsakemu normalnemu človeku, ki upravlja s svojim denarjem, ve, da za 10 evrov nima smisla porabiti 1.000 evrov. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
2
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
11
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,700
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,043
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,884
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,101
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,095
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 998
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842