Komentar

Delavci migranti: ko bo njihova zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo

Zanimivo je, da se ob vsej medijski pozornosti, ki je namenjena obdavčenju delavcev migrantov v Avstriji, nihče ne spomni, da bi pogledal, kaj je 29. maja 2013 o tem reklo Ustavno sodišče (US). In vendar je bila prav ta odločba zakuhala problem, zaradi katerega imamo zdaj nacionalno politično mini-krizo z – med drugim – zahtevo po odstopu predsednika Državnega zbora. Že to ni ravno mačji kašelj.

09.05.2016 20:34
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   delavci   migranti   avstrija   slovenija   davki   ustavno sodišče

Foto: Televizija Slovenija

Profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto.

Kot bomo videli, je ta odločba, katere nosilna odstavka citiram spodaj, vzorčni primer, kakor v pravu temu pravimo, zgrešenega udara. Latinski izraz za to je aberratio ictus. Obenem se bralcem opravičujem, ker bo tole malo zahtevnejše branje. Se pa s čitanjem mogoče splača potruditi, ker je kritika, ki jo bom naperil na odločbo Ustavnega sodišča (US), lahko vzorčen primer ločenega mnenja, ki bi ga v zadevi pisal, če bi bil takrat na US.

 

Tole sta ključna odstavka U-I-147/12 odločbe Ustavnega sodišča:

 

28. V dosedanji ustavnosodni presoji so bile davčne olajšave torej dopuščene, če so spodbujale določena družbenokoristna ravnanja davčnih zavezancev s področja varstva okolja, socialne varnosti, zagotavljanja skupnih družbenih potreb in gospodarskega razvoja.

Ustavno sodišče je sicer že v odločbi št. U-I-91/98 z dne 16. 7. 1999 (Uradni list RS, št. 61/99, in OdlUS VIII, 196) presodilo, da "sodobne države z davki ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, temveč so davki hkrati tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik. Na gospodarskem področju so davki eden od instrumentov narodnogospodarskega upravljanja. Učinkovita oblika neposrednega vplivanja na gospodarstvo so zlasti davčne oprostitve in olajšave, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

29. Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov. Zmanjšanje davčne obremenitve v pavšalnem znesku, ki ga kot prvi razlog navaja Vlada, ne izkazuje cilja, temveč je le drugo ime za uporabljeno sredstvo. Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

 

 

Razlogi in razlaga

 

V  28. odstavku odločba govori o tem, da davčna politika ni samo vprašanje takega ali drugačnega pridobivanja sredstev za proračun Republike Slovenije. Davčna politika je po izrecnem priznanju US in po citiranju lastnih odločitev sredstvo v rokah države, s katerim se udejanjajo ekonomska, socialna, demografska in druge sorodne politike. To je seveda res. Če pogledate na primer francoski Code général des impôts, je takšnih davčnih olajšav, kot so jih pri nas imeli rezidenti Slovenije, ki so delali v Avstriji, ogromno. Podobno velja za vse davčne zakonike od ameriškega do švedskega. To je popolnoma normalno, pravno sprejemljivo.

 

Kot kaže omenjeni 28. odstavek odločbe, se je ob sprejemanju te odločitve US leta 2013 tega zavedalo. So far so good. Toda to ni nosilni "evidenčni stavek" (ruling, holding) te odločbe. Odločba kot evidenčni stavek navaja:

 

"Čezmejni delovni migranti so glede na načelo obdavčitve svetovnega dohodka rezidentov Slovenije in upoštevajoč metodo omejenega odbitka za odpravo dvojnega obdavčenja v enakem položaju kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine."

 

Ta stavek je prazen, enosmeren in kategoričen, ne razlaga pa nič. Kleč torej ne bo v tej frazi. Kje je torej poanta, ki je doslej ni še omenil nihče?

 

Vsaka sodna odločba ima v svoji obrazložitvi skrito kleč, zaradi katere se je tudi US odločilo tako, kot se je odločilo. To skrito poanto je vedno treba poiskati v obrazložitvi,  da bi se videlo, zakaj se je sodišče sploh odločilo, kakor se je. Mimogrede, sam sem kakih deset let poučeval podobne ameriške sodne odločbe. Ko sem se na predavanje, ki je potekalo kot sokratični dialog med s študenti, pripravljal, sem moral to precedenčno kleč izluščiti iz obrazložitve in po tem študente po dialoški poti pripeljati do sklepa, ko so ga morali narediti sami. Tako je, da bi se izluščila precedenčna moč judikata, treba obravnavati tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP). Vse kar ni ta pravna poanta, nima precedenčne moči in je izrečeno (zapisano) mimogrede (obiter dictum). Tako sem učil tudi svoje študente v Ljubljani; morda se nekateri vključno z novim sodnikom ESČP tega še spomnijo.

 

 

Državni zbor in vlada nista navedla razumnih in stvarnih razlogov

 

Gremo naprej. Skrito v 29. odstavku odločbe US imamo naslednji stavek:

 

"Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov." 

 

Ta stavek se sklicuje na "razumne in stvarne razloge", ki jih Vlada Republike Slovenije kot naslovljenec (respondent) v tej zadevi – ni navedla. Na videz popolnoma nedolžen stavek, ki poleg tega verjetno pomeni, da Vlada RS na vprašanja US res ni razumno odgovorila. Toda takoj se postavi vprašanje, ali je postopek pred US res vezan samo na (nepopolne) odgovore Vlade.

 

V pravu govorimo o dispozitivnem načelu. To v zasebnem pravu pomeni, da se pravdno sodišče ne bo oziralo na nič drugega kot zgolj na to, kar sta stranki sami v teku postopka navedli, predlagali. Če stranka v civilnem postopku nečesa, kar bi bilo v njenem interesu, ne navede, se pravdnemu sodišču na to pač ni treba ozirati. Tak argument, ker gre samo za razrešitev zasebnega spora, potem ne obstaja. To pa pred US in pred ESČP, kjer gre za javni interes, nikakor ni res. Njune sodbe vsebinsko razrešujejo določen javno-pravni problem. Ta (pri)zadeva – kakor tukaj! – na stotine, na tisoče, pri ESČP pa na milijone ljudi.

 

Pri tem tudi ESČP sicer vedno navede vse razloge ene (Vlade) in druge stranke (pritožnika). ESČP pa se še nikoli v svoji zgodovini ni opiralo samo na to, da ena od obeh strank določenih argumentov ni navedla. Kot rečeno, ta logika (načelo dispozitivnosti, čl. 318 (3) Zakona o pravdnem postopku) nima kaj iskati v ustavnosodnem postopku. Ta je že po opredelitvi v javnem interesu in ne le v interesu pritožbenih strank.

 

Iz razlogovanj obeh strank izhaja marsikaj, a ESČP s te odskočne deske potem vedno lansira svoje lastno razlogovanje –, kakor to pač izhaja iz problema, kot ga je treba razrešiti. Stvar je spet v tem, da pred ustavnimi sodišči in pred ESČP ne gre predvsem za razrešitev zasebnega spora med strankama. Nobeno od teh sodišč zato ne more reči: "Aha, tega niste navedli, zato ta argument ne obstaja..." Kot rečeno, slednje velja samo v ozko zastavljenem zasebnem sporu.

 

To smo torej natačno prebrali. Nam je zdaj jasno, zakaj je Ustavno sodišče delavcem migrantom odvzelo davčno olajšavo za tistih € 7000? Ne bi rekel. Gremo torej naprej do ključnega stavka cele odločbe, morda bomo ugotovili zakaj je US odločilo, kot je v zadevi odločilo.

 

 

Razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari

 

"Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave."

 

Ta stavek izpod peresa Ustavnega sodišča, ki je pa res "pavšalen", je le podaljšek prejšnjega stavka. Še vedno gre samo za to, česar uboga Vlada in Državni zbor nista navedla –, kakor da bi bilo US na ta "neobstoj" argumenta tudi vezano. Nonsense.

 

 

Najmilejši test racionalosti

 

Poleg tega se v ustavnosodni presoji davčnih zadev uporablja najmilejši test racionalnosti (vir). Sodišče mora zakonu, ki je kot tukaj napaden, priznati polno veljavo v vseh primerih, pa če ima zakon tudi zgolj "razumno povezavo z legitimnim državnim interesom". V veliki večini primerov se zaradi tega merila sodišča v davčne zadeve, če gre za vprašanje enakosti pred zakonom, ne vtikajo. Obstaja močna  predpostavka veljavnosti davčnega zakona.

 

No, zdaj vidimo, od kod prihaja ta "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", ker to je ta najmilejši test ustavnosodne presoje. Se je pa US zapletlo v protislovje s samim seboj. Kot smo videli v 28. odstavku, US popolnoma pravilno pove, da ima davčna politika Vlade (in Državnega zbora) cel nabor socialnih, demografskih, ekonomskih itd. popolnoma upravičenih ciljev. Izvršna in zakonodajna veja oblasti lahko te cilje nemoteno zasledujeta, lahko priznava vse vrste davčnih olajšav itd., če je to v interesu družbe in države tudi dvčne olajšave za delavcen migrante. To so torej primeri teh "razumnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari same".

 

Pri davčni olajšavi za delavce migrante, kar bi moralo US sámo ugotoviti, lahko gre kar za nekaj takih popolnoma upravičenih ekonomskih, socialnih itd. ciljev.

 

Prvič, profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto. Ekonomski argument je tukaj brezpriziven, njihovo delo je izvoz in izvoz je kot vedno v interesu države.

 

Drugič, zaposlovanje slovenskih delavcev v sosednji Avstriji pomaga reševati problem nezaposlenosti v slovenski severo-vzhodni regiji. Če to ni nosilen socialen in ekonomski razlog za davčno pospeševanje migrantskega zaposlovanja v drugi državi, potem ne vem, kaj je tu sploh lahko še argument. Slovenija jih zdaj prav po butalsko lovi za dodatne davke – in celo za nazaj. S tako davčno obremenitvijo se nekaterim več ne splača delati v Avstriji. Morda je bolje, da sedijo doma in so kot nezaposleni v breme države?

 

Še nekaj. S pavšalnim argumentom, ki navaja "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", češ da ta obstaja – ali da ne obstaja – je mogoče razložiti karkoli. Na ESČP je to neslavni test sorazmernosti. O tej možni arbitrarnosti v ustavnosodni presoji so napisane debele knjige. In prav ta arbitrarnost se je tukaj udejanila. Ustavno sodišče se je zapletlo v vprašanje davčne politike; sploh ne pojasni – razen res pavšalno – zakaj gornja dva argumenta (ekonomski in zaposlitveni), da o drugih niti ne govorimo, ne prideta v ozir.

 

 

Enakost pred zakonom?

 

Protiargument je seveda, da so ti delavci rezidenti Republike Slovenije in da imajo od tega, ker živijo v Sloveniji, določene ugodnosti (šole, ceste itd.), za katere morajo plačati davek. Kot vsi drugi državljani. Sumim, da je bil to za US nosilni razlog. Zakaj le bi migrantski delavci imeli olajšavo, ki je drugi Slovenci nimajo?

 

Ta argument se vrti v delokrogu 14. člena Ustave:

 

"14. člen

(enakost pred zakonom)

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino."

 

V to se tu podrobneje ne moremo spuščati, a "enake človekove pravice in temeljne svoboščine", če jih dojemamo mehanično, pridejo v igro prav povsod, kjer, kot priznava sámo US, drugi dve veji oblasti z davčno politiko zasledujeta "neposredno vplivanje na gospodarstvo zlasti preko davčnih oprostitev in olajšav, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

Pozor na besedo "favorizira"! Favoriziranje enih je že po opredelitvi diskriminiranje drugih. In to US v načelu dopušča. Iz tega logično sledi, da ima davčna politika povsod na svetu kaj malo opraviti z enakostjo pred zakonom. Kot smo zgoraj omenili, zajetni davčni zakoniki povsod po svetu predvidevajo na stotine davčnih olajšav (tax credits, tax exemptions etc.). Ustavna (in vrhovna kot ustavna) sodišča se v to ne spuščajo. Sam se na ESČP ne spomnim niti ene zadeve, v kateri bi pritožnik zatrjeval diskriminacijo, ker npr. sam ni bil deležen določene davčne olajšave.

 

 

Remedij

 

Kaj lahko prizadeti delavci migranti zdaj storijo? To je zelo enostavno. Kot posamezniki morajo naperiti ustavno pritožbo, ki jo bo moralo US, po načelu da se podobni primeri presojajo podobno (stare decisis), zavrniti. Od tega trenutka imajo šest mesecev, da se pritožijo na ESČP. Ko bo zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo. Tu bo morala država braniti zmotno stališče US, pritožniki pa bodo zatrjevali vse tisto (in še kaj), kar sem zgoraj navedel.

 

 

Opomba uredništva: komentiranje je na izrecno željo avtorja onemogočeno. Morebitne komentarje nam lahko seveda posredujete na uredništvo (info@portalplus.si).

Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.794
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.581
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.250
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 932
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.108
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 841
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 819
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 492