Komentar

Delavci migranti: ko bo njihova zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo

Zanimivo je, da se ob vsej medijski pozornosti, ki je namenjena obdavčenju delavcev migrantov v Avstriji, nihče ne spomni, da bi pogledal, kaj je 29. maja 2013 o tem reklo Ustavno sodišče (US). In vendar je bila prav ta odločba zakuhala problem, zaradi katerega imamo zdaj nacionalno politično mini-krizo z – med drugim – zahtevo po odstopu predsednika Državnega zbora. Že to ni ravno mačji kašelj.

09.05.2016 20:34
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   delavci   migranti   avstrija   slovenija   davki   ustavno sodišče

Foto: Televizija Slovenija

Profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto.

Kot bomo videli, je ta odločba, katere nosilna odstavka citiram spodaj, vzorčni primer, kakor v pravu temu pravimo, zgrešenega udara. Latinski izraz za to je aberratio ictus. Obenem se bralcem opravičujem, ker bo tole malo zahtevnejše branje. Se pa s čitanjem mogoče splača potruditi, ker je kritika, ki jo bom naperil na odločbo Ustavnega sodišča (US), lahko vzorčen primer ločenega mnenja, ki bi ga v zadevi pisal, če bi bil takrat na US.

 

Tole sta ključna odstavka U-I-147/12 odločbe Ustavnega sodišča:

 

28. V dosedanji ustavnosodni presoji so bile davčne olajšave torej dopuščene, če so spodbujale določena družbenokoristna ravnanja davčnih zavezancev s področja varstva okolja, socialne varnosti, zagotavljanja skupnih družbenih potreb in gospodarskega razvoja.

Ustavno sodišče je sicer že v odločbi št. U-I-91/98 z dne 16. 7. 1999 (Uradni list RS, št. 61/99, in OdlUS VIII, 196) presodilo, da "sodobne države z davki ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, temveč so davki hkrati tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik. Na gospodarskem področju so davki eden od instrumentov narodnogospodarskega upravljanja. Učinkovita oblika neposrednega vplivanja na gospodarstvo so zlasti davčne oprostitve in olajšave, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

29. Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov. Zmanjšanje davčne obremenitve v pavšalnem znesku, ki ga kot prvi razlog navaja Vlada, ne izkazuje cilja, temveč je le drugo ime za uporabljeno sredstvo. Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

 

 

Razlogi in razlaga

 

V  28. odstavku odločba govori o tem, da davčna politika ni samo vprašanje takega ali drugačnega pridobivanja sredstev za proračun Republike Slovenije. Davčna politika je po izrecnem priznanju US in po citiranju lastnih odločitev sredstvo v rokah države, s katerim se udejanjajo ekonomska, socialna, demografska in druge sorodne politike. To je seveda res. Če pogledate na primer francoski Code général des impôts, je takšnih davčnih olajšav, kot so jih pri nas imeli rezidenti Slovenije, ki so delali v Avstriji, ogromno. Podobno velja za vse davčne zakonike od ameriškega do švedskega. To je popolnoma normalno, pravno sprejemljivo.

 

Kot kaže omenjeni 28. odstavek odločbe, se je ob sprejemanju te odločitve US leta 2013 tega zavedalo. So far so good. Toda to ni nosilni "evidenčni stavek" (ruling, holding) te odločbe. Odločba kot evidenčni stavek navaja:

 

"Čezmejni delovni migranti so glede na načelo obdavčitve svetovnega dohodka rezidentov Slovenije in upoštevajoč metodo omejenega odbitka za odpravo dvojnega obdavčenja v enakem položaju kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine."

 

Ta stavek je prazen, enosmeren in kategoričen, ne razlaga pa nič. Kleč torej ne bo v tej frazi. Kje je torej poanta, ki je doslej ni še omenil nihče?

 

Vsaka sodna odločba ima v svoji obrazložitvi skrito kleč, zaradi katere se je tudi US odločilo tako, kot se je odločilo. To skrito poanto je vedno treba poiskati v obrazložitvi,  da bi se videlo, zakaj se je sodišče sploh odločilo, kakor se je. Mimogrede, sam sem kakih deset let poučeval podobne ameriške sodne odločbe. Ko sem se na predavanje, ki je potekalo kot sokratični dialog med s študenti, pripravljal, sem moral to precedenčno kleč izluščiti iz obrazložitve in po tem študente po dialoški poti pripeljati do sklepa, ko so ga morali narediti sami. Tako je, da bi se izluščila precedenčna moč judikata, treba obravnavati tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP). Vse kar ni ta pravna poanta, nima precedenčne moči in je izrečeno (zapisano) mimogrede (obiter dictum). Tako sem učil tudi svoje študente v Ljubljani; morda se nekateri vključno z novim sodnikom ESČP tega še spomnijo.

 

 

Državni zbor in vlada nista navedla razumnih in stvarnih razlogov

 

Gremo naprej. Skrito v 29. odstavku odločbe US imamo naslednji stavek:

 

"Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov." 

 

Ta stavek se sklicuje na "razumne in stvarne razloge", ki jih Vlada Republike Slovenije kot naslovljenec (respondent) v tej zadevi – ni navedla. Na videz popolnoma nedolžen stavek, ki poleg tega verjetno pomeni, da Vlada RS na vprašanja US res ni razumno odgovorila. Toda takoj se postavi vprašanje, ali je postopek pred US res vezan samo na (nepopolne) odgovore Vlade.

 

V pravu govorimo o dispozitivnem načelu. To v zasebnem pravu pomeni, da se pravdno sodišče ne bo oziralo na nič drugega kot zgolj na to, kar sta stranki sami v teku postopka navedli, predlagali. Če stranka v civilnem postopku nečesa, kar bi bilo v njenem interesu, ne navede, se pravdnemu sodišču na to pač ni treba ozirati. Tak argument, ker gre samo za razrešitev zasebnega spora, potem ne obstaja. To pa pred US in pred ESČP, kjer gre za javni interes, nikakor ni res. Njune sodbe vsebinsko razrešujejo določen javno-pravni problem. Ta (pri)zadeva – kakor tukaj! – na stotine, na tisoče, pri ESČP pa na milijone ljudi.

 

Pri tem tudi ESČP sicer vedno navede vse razloge ene (Vlade) in druge stranke (pritožnika). ESČP pa se še nikoli v svoji zgodovini ni opiralo samo na to, da ena od obeh strank določenih argumentov ni navedla. Kot rečeno, ta logika (načelo dispozitivnosti, čl. 318 (3) Zakona o pravdnem postopku) nima kaj iskati v ustavnosodnem postopku. Ta je že po opredelitvi v javnem interesu in ne le v interesu pritožbenih strank.

 

Iz razlogovanj obeh strank izhaja marsikaj, a ESČP s te odskočne deske potem vedno lansira svoje lastno razlogovanje –, kakor to pač izhaja iz problema, kot ga je treba razrešiti. Stvar je spet v tem, da pred ustavnimi sodišči in pred ESČP ne gre predvsem za razrešitev zasebnega spora med strankama. Nobeno od teh sodišč zato ne more reči: "Aha, tega niste navedli, zato ta argument ne obstaja..." Kot rečeno, slednje velja samo v ozko zastavljenem zasebnem sporu.

 

To smo torej natačno prebrali. Nam je zdaj jasno, zakaj je Ustavno sodišče delavcem migrantom odvzelo davčno olajšavo za tistih € 7000? Ne bi rekel. Gremo torej naprej do ključnega stavka cele odločbe, morda bomo ugotovili zakaj je US odločilo, kot je v zadevi odločilo.

 

 

Razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari

 

"Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave."

 

Ta stavek izpod peresa Ustavnega sodišča, ki je pa res "pavšalen", je le podaljšek prejšnjega stavka. Še vedno gre samo za to, česar uboga Vlada in Državni zbor nista navedla –, kakor da bi bilo US na ta "neobstoj" argumenta tudi vezano. Nonsense.

 

 

Najmilejši test racionalosti

 

Poleg tega se v ustavnosodni presoji davčnih zadev uporablja najmilejši test racionalnosti (vir). Sodišče mora zakonu, ki je kot tukaj napaden, priznati polno veljavo v vseh primerih, pa če ima zakon tudi zgolj "razumno povezavo z legitimnim državnim interesom". V veliki večini primerov se zaradi tega merila sodišča v davčne zadeve, če gre za vprašanje enakosti pred zakonom, ne vtikajo. Obstaja močna  predpostavka veljavnosti davčnega zakona.

 

No, zdaj vidimo, od kod prihaja ta "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", ker to je ta najmilejši test ustavnosodne presoje. Se je pa US zapletlo v protislovje s samim seboj. Kot smo videli v 28. odstavku, US popolnoma pravilno pove, da ima davčna politika Vlade (in Državnega zbora) cel nabor socialnih, demografskih, ekonomskih itd. popolnoma upravičenih ciljev. Izvršna in zakonodajna veja oblasti lahko te cilje nemoteno zasledujeta, lahko priznava vse vrste davčnih olajšav itd., če je to v interesu družbe in države tudi dvčne olajšave za delavcen migrante. To so torej primeri teh "razumnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari same".

 

Pri davčni olajšavi za delavce migrante, kar bi moralo US sámo ugotoviti, lahko gre kar za nekaj takih popolnoma upravičenih ekonomskih, socialnih itd. ciljev.

 

Prvič, profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto. Ekonomski argument je tukaj brezpriziven, njihovo delo je izvoz in izvoz je kot vedno v interesu države.

 

Drugič, zaposlovanje slovenskih delavcev v sosednji Avstriji pomaga reševati problem nezaposlenosti v slovenski severo-vzhodni regiji. Če to ni nosilen socialen in ekonomski razlog za davčno pospeševanje migrantskega zaposlovanja v drugi državi, potem ne vem, kaj je tu sploh lahko še argument. Slovenija jih zdaj prav po butalsko lovi za dodatne davke – in celo za nazaj. S tako davčno obremenitvijo se nekaterim več ne splača delati v Avstriji. Morda je bolje, da sedijo doma in so kot nezaposleni v breme države?

 

Še nekaj. S pavšalnim argumentom, ki navaja "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", češ da ta obstaja – ali da ne obstaja – je mogoče razložiti karkoli. Na ESČP je to neslavni test sorazmernosti. O tej možni arbitrarnosti v ustavnosodni presoji so napisane debele knjige. In prav ta arbitrarnost se je tukaj udejanila. Ustavno sodišče se je zapletlo v vprašanje davčne politike; sploh ne pojasni – razen res pavšalno – zakaj gornja dva argumenta (ekonomski in zaposlitveni), da o drugih niti ne govorimo, ne prideta v ozir.

 

 

Enakost pred zakonom?

 

Protiargument je seveda, da so ti delavci rezidenti Republike Slovenije in da imajo od tega, ker živijo v Sloveniji, določene ugodnosti (šole, ceste itd.), za katere morajo plačati davek. Kot vsi drugi državljani. Sumim, da je bil to za US nosilni razlog. Zakaj le bi migrantski delavci imeli olajšavo, ki je drugi Slovenci nimajo?

 

Ta argument se vrti v delokrogu 14. člena Ustave:

 

"14. člen

(enakost pred zakonom)

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino."

 

V to se tu podrobneje ne moremo spuščati, a "enake človekove pravice in temeljne svoboščine", če jih dojemamo mehanično, pridejo v igro prav povsod, kjer, kot priznava sámo US, drugi dve veji oblasti z davčno politiko zasledujeta "neposredno vplivanje na gospodarstvo zlasti preko davčnih oprostitev in olajšav, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

Pozor na besedo "favorizira"! Favoriziranje enih je že po opredelitvi diskriminiranje drugih. In to US v načelu dopušča. Iz tega logično sledi, da ima davčna politika povsod na svetu kaj malo opraviti z enakostjo pred zakonom. Kot smo zgoraj omenili, zajetni davčni zakoniki povsod po svetu predvidevajo na stotine davčnih olajšav (tax credits, tax exemptions etc.). Ustavna (in vrhovna kot ustavna) sodišča se v to ne spuščajo. Sam se na ESČP ne spomnim niti ene zadeve, v kateri bi pritožnik zatrjeval diskriminacijo, ker npr. sam ni bil deležen določene davčne olajšave.

 

 

Remedij

 

Kaj lahko prizadeti delavci migranti zdaj storijo? To je zelo enostavno. Kot posamezniki morajo naperiti ustavno pritožbo, ki jo bo moralo US, po načelu da se podobni primeri presojajo podobno (stare decisis), zavrniti. Od tega trenutka imajo šest mesecev, da se pritožijo na ESČP. Ko bo zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo. Tu bo morala država braniti zmotno stališče US, pritožniki pa bodo zatrjevali vse tisto (in še kaj), kar sem zgoraj navedel.

 

 

Opomba uredništva: komentiranje je na izrecno željo avtorja onemogočeno. Morebitne komentarje nam lahko seveda posredujete na uredništvo (info@portalplus.si).

Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
3
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
32
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,071
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,712
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,241
04/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,966
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,530
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,944
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,403
08/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,089
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,096
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,036