Komentar

Delavci migranti: ko bo njihova zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo

Zanimivo je, da se ob vsej medijski pozornosti, ki je namenjena obdavčenju delavcev migrantov v Avstriji, nihče ne spomni, da bi pogledal, kaj je 29. maja 2013 o tem reklo Ustavno sodišče (US). In vendar je bila prav ta odločba zakuhala problem, zaradi katerega imamo zdaj nacionalno politično mini-krizo z – med drugim – zahtevo po odstopu predsednika Državnega zbora. Že to ni ravno mačji kašelj.

09.05.2016 20:34
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   delavci   migranti   avstrija   slovenija   davki   ustavno sodišče

Foto: Televizija Slovenija

Profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto.

Kot bomo videli, je ta odločba, katere nosilna odstavka citiram spodaj, vzorčni primer, kakor v pravu temu pravimo, zgrešenega udara. Latinski izraz za to je aberratio ictus. Obenem se bralcem opravičujem, ker bo tole malo zahtevnejše branje. Se pa s čitanjem mogoče splača potruditi, ker je kritika, ki jo bom naperil na odločbo Ustavnega sodišča (US), lahko vzorčen primer ločenega mnenja, ki bi ga v zadevi pisal, če bi bil takrat na US.

 

Tole sta ključna odstavka U-I-147/12 odločbe Ustavnega sodišča:

 

28. V dosedanji ustavnosodni presoji so bile davčne olajšave torej dopuščene, če so spodbujale določena družbenokoristna ravnanja davčnih zavezancev s področja varstva okolja, socialne varnosti, zagotavljanja skupnih družbenih potreb in gospodarskega razvoja.

Ustavno sodišče je sicer že v odločbi št. U-I-91/98 z dne 16. 7. 1999 (Uradni list RS, št. 61/99, in OdlUS VIII, 196) presodilo, da "sodobne države z davki ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, temveč so davki hkrati tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik. Na gospodarskem področju so davki eden od instrumentov narodnogospodarskega upravljanja. Učinkovita oblika neposrednega vplivanja na gospodarstvo so zlasti davčne oprostitve in olajšave, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

29. Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov. Zmanjšanje davčne obremenitve v pavšalnem znesku, ki ga kot prvi razlog navaja Vlada, ne izkazuje cilja, temveč je le drugo ime za uporabljeno sredstvo. Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

 

 

Razlogi in razlaga

 

V  28. odstavku odločba govori o tem, da davčna politika ni samo vprašanje takega ali drugačnega pridobivanja sredstev za proračun Republike Slovenije. Davčna politika je po izrecnem priznanju US in po citiranju lastnih odločitev sredstvo v rokah države, s katerim se udejanjajo ekonomska, socialna, demografska in druge sorodne politike. To je seveda res. Če pogledate na primer francoski Code général des impôts, je takšnih davčnih olajšav, kot so jih pri nas imeli rezidenti Slovenije, ki so delali v Avstriji, ogromno. Podobno velja za vse davčne zakonike od ameriškega do švedskega. To je popolnoma normalno, pravno sprejemljivo.

 

Kot kaže omenjeni 28. odstavek odločbe, se je ob sprejemanju te odločitve US leta 2013 tega zavedalo. So far so good. Toda to ni nosilni "evidenčni stavek" (ruling, holding) te odločbe. Odločba kot evidenčni stavek navaja:

 

"Čezmejni delovni migranti so glede na načelo obdavčitve svetovnega dohodka rezidentov Slovenije in upoštevajoč metodo omejenega odbitka za odpravo dvojnega obdavčenja v enakem položaju kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine."

 

Ta stavek je prazen, enosmeren in kategoričen, ne razlaga pa nič. Kleč torej ne bo v tej frazi. Kje je torej poanta, ki je doslej ni še omenil nihče?

 

Vsaka sodna odločba ima v svoji obrazložitvi skrito kleč, zaradi katere se je tudi US odločilo tako, kot se je odločilo. To skrito poanto je vedno treba poiskati v obrazložitvi,  da bi se videlo, zakaj se je sodišče sploh odločilo, kakor se je. Mimogrede, sam sem kakih deset let poučeval podobne ameriške sodne odločbe. Ko sem se na predavanje, ki je potekalo kot sokratični dialog med s študenti, pripravljal, sem moral to precedenčno kleč izluščiti iz obrazložitve in po tem študente po dialoški poti pripeljati do sklepa, ko so ga morali narediti sami. Tako je, da bi se izluščila precedenčna moč judikata, treba obravnavati tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP). Vse kar ni ta pravna poanta, nima precedenčne moči in je izrečeno (zapisano) mimogrede (obiter dictum). Tako sem učil tudi svoje študente v Ljubljani; morda se nekateri vključno z novim sodnikom ESČP tega še spomnijo.

 

 

Državni zbor in vlada nista navedla razumnih in stvarnih razlogov

 

Gremo naprej. Skrito v 29. odstavku odločbe US imamo naslednji stavek:

 

"Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov." 

 

Ta stavek se sklicuje na "razumne in stvarne razloge", ki jih Vlada Republike Slovenije kot naslovljenec (respondent) v tej zadevi – ni navedla. Na videz popolnoma nedolžen stavek, ki poleg tega verjetno pomeni, da Vlada RS na vprašanja US res ni razumno odgovorila. Toda takoj se postavi vprašanje, ali je postopek pred US res vezan samo na (nepopolne) odgovore Vlade.

 

V pravu govorimo o dispozitivnem načelu. To v zasebnem pravu pomeni, da se pravdno sodišče ne bo oziralo na nič drugega kot zgolj na to, kar sta stranki sami v teku postopka navedli, predlagali. Če stranka v civilnem postopku nečesa, kar bi bilo v njenem interesu, ne navede, se pravdnemu sodišču na to pač ni treba ozirati. Tak argument, ker gre samo za razrešitev zasebnega spora, potem ne obstaja. To pa pred US in pred ESČP, kjer gre za javni interes, nikakor ni res. Njune sodbe vsebinsko razrešujejo določen javno-pravni problem. Ta (pri)zadeva – kakor tukaj! – na stotine, na tisoče, pri ESČP pa na milijone ljudi.

 

Pri tem tudi ESČP sicer vedno navede vse razloge ene (Vlade) in druge stranke (pritožnika). ESČP pa se še nikoli v svoji zgodovini ni opiralo samo na to, da ena od obeh strank določenih argumentov ni navedla. Kot rečeno, ta logika (načelo dispozitivnosti, čl. 318 (3) Zakona o pravdnem postopku) nima kaj iskati v ustavnosodnem postopku. Ta je že po opredelitvi v javnem interesu in ne le v interesu pritožbenih strank.

 

Iz razlogovanj obeh strank izhaja marsikaj, a ESČP s te odskočne deske potem vedno lansira svoje lastno razlogovanje –, kakor to pač izhaja iz problema, kot ga je treba razrešiti. Stvar je spet v tem, da pred ustavnimi sodišči in pred ESČP ne gre predvsem za razrešitev zasebnega spora med strankama. Nobeno od teh sodišč zato ne more reči: "Aha, tega niste navedli, zato ta argument ne obstaja..." Kot rečeno, slednje velja samo v ozko zastavljenem zasebnem sporu.

 

To smo torej natačno prebrali. Nam je zdaj jasno, zakaj je Ustavno sodišče delavcem migrantom odvzelo davčno olajšavo za tistih € 7000? Ne bi rekel. Gremo torej naprej do ključnega stavka cele odločbe, morda bomo ugotovili zakaj je US odločilo, kot je v zadevi odločilo.

 

 

Razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari

 

"Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave."

 

Ta stavek izpod peresa Ustavnega sodišča, ki je pa res "pavšalen", je le podaljšek prejšnjega stavka. Še vedno gre samo za to, česar uboga Vlada in Državni zbor nista navedla –, kakor da bi bilo US na ta "neobstoj" argumenta tudi vezano. Nonsense.

 

 

Najmilejši test racionalosti

 

Poleg tega se v ustavnosodni presoji davčnih zadev uporablja najmilejši test racionalnosti (vir). Sodišče mora zakonu, ki je kot tukaj napaden, priznati polno veljavo v vseh primerih, pa če ima zakon tudi zgolj "razumno povezavo z legitimnim državnim interesom". V veliki večini primerov se zaradi tega merila sodišča v davčne zadeve, če gre za vprašanje enakosti pred zakonom, ne vtikajo. Obstaja močna  predpostavka veljavnosti davčnega zakona.

 

No, zdaj vidimo, od kod prihaja ta "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", ker to je ta najmilejši test ustavnosodne presoje. Se je pa US zapletlo v protislovje s samim seboj. Kot smo videli v 28. odstavku, US popolnoma pravilno pove, da ima davčna politika Vlade (in Državnega zbora) cel nabor socialnih, demografskih, ekonomskih itd. popolnoma upravičenih ciljev. Izvršna in zakonodajna veja oblasti lahko te cilje nemoteno zasledujeta, lahko priznava vse vrste davčnih olajšav itd., če je to v interesu družbe in države tudi dvčne olajšave za delavcen migrante. To so torej primeri teh "razumnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari same".

 

Pri davčni olajšavi za delavce migrante, kar bi moralo US sámo ugotoviti, lahko gre kar za nekaj takih popolnoma upravičenih ekonomskih, socialnih itd. ciljev.

 

Prvič, profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto. Ekonomski argument je tukaj brezpriziven, njihovo delo je izvoz in izvoz je kot vedno v interesu države.

 

Drugič, zaposlovanje slovenskih delavcev v sosednji Avstriji pomaga reševati problem nezaposlenosti v slovenski severo-vzhodni regiji. Če to ni nosilen socialen in ekonomski razlog za davčno pospeševanje migrantskega zaposlovanja v drugi državi, potem ne vem, kaj je tu sploh lahko še argument. Slovenija jih zdaj prav po butalsko lovi za dodatne davke – in celo za nazaj. S tako davčno obremenitvijo se nekaterim več ne splača delati v Avstriji. Morda je bolje, da sedijo doma in so kot nezaposleni v breme države?

 

Še nekaj. S pavšalnim argumentom, ki navaja "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", češ da ta obstaja – ali da ne obstaja – je mogoče razložiti karkoli. Na ESČP je to neslavni test sorazmernosti. O tej možni arbitrarnosti v ustavnosodni presoji so napisane debele knjige. In prav ta arbitrarnost se je tukaj udejanila. Ustavno sodišče se je zapletlo v vprašanje davčne politike; sploh ne pojasni – razen res pavšalno – zakaj gornja dva argumenta (ekonomski in zaposlitveni), da o drugih niti ne govorimo, ne prideta v ozir.

 

 

Enakost pred zakonom?

 

Protiargument je seveda, da so ti delavci rezidenti Republike Slovenije in da imajo od tega, ker živijo v Sloveniji, določene ugodnosti (šole, ceste itd.), za katere morajo plačati davek. Kot vsi drugi državljani. Sumim, da je bil to za US nosilni razlog. Zakaj le bi migrantski delavci imeli olajšavo, ki je drugi Slovenci nimajo?

 

Ta argument se vrti v delokrogu 14. člena Ustave:

 

"14. člen

(enakost pred zakonom)

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino."

 

V to se tu podrobneje ne moremo spuščati, a "enake človekove pravice in temeljne svoboščine", če jih dojemamo mehanično, pridejo v igro prav povsod, kjer, kot priznava sámo US, drugi dve veji oblasti z davčno politiko zasledujeta "neposredno vplivanje na gospodarstvo zlasti preko davčnih oprostitev in olajšav, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

Pozor na besedo "favorizira"! Favoriziranje enih je že po opredelitvi diskriminiranje drugih. In to US v načelu dopušča. Iz tega logično sledi, da ima davčna politika povsod na svetu kaj malo opraviti z enakostjo pred zakonom. Kot smo zgoraj omenili, zajetni davčni zakoniki povsod po svetu predvidevajo na stotine davčnih olajšav (tax credits, tax exemptions etc.). Ustavna (in vrhovna kot ustavna) sodišča se v to ne spuščajo. Sam se na ESČP ne spomnim niti ene zadeve, v kateri bi pritožnik zatrjeval diskriminacijo, ker npr. sam ni bil deležen določene davčne olajšave.

 

 

Remedij

 

Kaj lahko prizadeti delavci migranti zdaj storijo? To je zelo enostavno. Kot posamezniki morajo naperiti ustavno pritožbo, ki jo bo moralo US, po načelu da se podobni primeri presojajo podobno (stare decisis), zavrniti. Od tega trenutka imajo šest mesecev, da se pritožijo na ESČP. Ko bo zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo. Tu bo morala država braniti zmotno stališče US, pritožniki pa bodo zatrjevali vse tisto (in še kaj), kar sem zgoraj navedel.

 

 

Opomba uredništva: komentiranje je na izrecno željo avtorja onemogočeno. Morebitne komentarje nam lahko seveda posredujete na uredništvo (info@portalplus.si).

Kozmični anarhizem in filozofija palanke
2
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
KPK je končno razkrila korupcijska tveganja v FIHO, grešni kozel bo zdaj direktor Vladimir Kukavica, ki pa je že nepreklicno odstopil!
10
18.03.2021 22:00
Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru razdeljevanja sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.307
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.145
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.616
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.530
05/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.107
06/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.090
07/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.303
08/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.065
09/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 960
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 534