Komentar

Delavci migranti: ko bo njihova zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo

Zanimivo je, da se ob vsej medijski pozornosti, ki je namenjena obdavčenju delavcev migrantov v Avstriji, nihče ne spomni, da bi pogledal, kaj je 29. maja 2013 o tem reklo Ustavno sodišče (US). In vendar je bila prav ta odločba zakuhala problem, zaradi katerega imamo zdaj nacionalno politično mini-krizo z – med drugim – zahtevo po odstopu predsednika Državnega zbora. Že to ni ravno mačji kašelj.

09.05.2016 20:34
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   delavci   migranti   avstrija   slovenija   davki   ustavno sodišče

Foto: Televizija Slovenija

Profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto.

Kot bomo videli, je ta odločba, katere nosilna odstavka citiram spodaj, vzorčni primer, kakor v pravu temu pravimo, zgrešenega udara. Latinski izraz za to je aberratio ictus. Obenem se bralcem opravičujem, ker bo tole malo zahtevnejše branje. Se pa s čitanjem mogoče splača potruditi, ker je kritika, ki jo bom naperil na odločbo Ustavnega sodišča (US), lahko vzorčen primer ločenega mnenja, ki bi ga v zadevi pisal, če bi bil takrat na US.

 

Tole sta ključna odstavka U-I-147/12 odločbe Ustavnega sodišča:

 

28. V dosedanji ustavnosodni presoji so bile davčne olajšave torej dopuščene, če so spodbujale določena družbenokoristna ravnanja davčnih zavezancev s področja varstva okolja, socialne varnosti, zagotavljanja skupnih družbenih potreb in gospodarskega razvoja.

Ustavno sodišče je sicer že v odločbi št. U-I-91/98 z dne 16. 7. 1999 (Uradni list RS, št. 61/99, in OdlUS VIII, 196) presodilo, da "sodobne države z davki ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, temveč so davki hkrati tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik. Na gospodarskem področju so davki eden od instrumentov narodnogospodarskega upravljanja. Učinkovita oblika neposrednega vplivanja na gospodarstvo so zlasti davčne oprostitve in olajšave, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

29. Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov. Zmanjšanje davčne obremenitve v pavšalnem znesku, ki ga kot prvi razlog navaja Vlada, ne izkazuje cilja, temveč je le drugo ime za uporabljeno sredstvo. Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

 

 

Razlogi in razlaga

 

V  28. odstavku odločba govori o tem, da davčna politika ni samo vprašanje takega ali drugačnega pridobivanja sredstev za proračun Republike Slovenije. Davčna politika je po izrecnem priznanju US in po citiranju lastnih odločitev sredstvo v rokah države, s katerim se udejanjajo ekonomska, socialna, demografska in druge sorodne politike. To je seveda res. Če pogledate na primer francoski Code général des impôts, je takšnih davčnih olajšav, kot so jih pri nas imeli rezidenti Slovenije, ki so delali v Avstriji, ogromno. Podobno velja za vse davčne zakonike od ameriškega do švedskega. To je popolnoma normalno, pravno sprejemljivo.

 

Kot kaže omenjeni 28. odstavek odločbe, se je ob sprejemanju te odločitve US leta 2013 tega zavedalo. So far so good. Toda to ni nosilni "evidenčni stavek" (ruling, holding) te odločbe. Odločba kot evidenčni stavek navaja:

 

"Čezmejni delovni migranti so glede na načelo obdavčitve svetovnega dohodka rezidentov Slovenije in upoštevajoč metodo omejenega odbitka za odpravo dvojnega obdavčenja v enakem položaju kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine."

 

Ta stavek je prazen, enosmeren in kategoričen, ne razlaga pa nič. Kleč torej ne bo v tej frazi. Kje je torej poanta, ki je doslej ni še omenil nihče?

 

Vsaka sodna odločba ima v svoji obrazložitvi skrito kleč, zaradi katere se je tudi US odločilo tako, kot se je odločilo. To skrito poanto je vedno treba poiskati v obrazložitvi,  da bi se videlo, zakaj se je sodišče sploh odločilo, kakor se je. Mimogrede, sam sem kakih deset let poučeval podobne ameriške sodne odločbe. Ko sem se na predavanje, ki je potekalo kot sokratični dialog med s študenti, pripravljal, sem moral to precedenčno kleč izluščiti iz obrazložitve in po tem študente po dialoški poti pripeljati do sklepa, ko so ga morali narediti sami. Tako je, da bi se izluščila precedenčna moč judikata, treba obravnavati tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP). Vse kar ni ta pravna poanta, nima precedenčne moči in je izrečeno (zapisano) mimogrede (obiter dictum). Tako sem učil tudi svoje študente v Ljubljani; morda se nekateri vključno z novim sodnikom ESČP tega še spomnijo.

 

 

Državni zbor in vlada nista navedla razumnih in stvarnih razlogov

 

Gremo naprej. Skrito v 29. odstavku odločbe US imamo naslednji stavek:

 

"Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov." 

 

Ta stavek se sklicuje na "razumne in stvarne razloge", ki jih Vlada Republike Slovenije kot naslovljenec (respondent) v tej zadevi – ni navedla. Na videz popolnoma nedolžen stavek, ki poleg tega verjetno pomeni, da Vlada RS na vprašanja US res ni razumno odgovorila. Toda takoj se postavi vprašanje, ali je postopek pred US res vezan samo na (nepopolne) odgovore Vlade.

 

V pravu govorimo o dispozitivnem načelu. To v zasebnem pravu pomeni, da se pravdno sodišče ne bo oziralo na nič drugega kot zgolj na to, kar sta stranki sami v teku postopka navedli, predlagali. Če stranka v civilnem postopku nečesa, kar bi bilo v njenem interesu, ne navede, se pravdnemu sodišču na to pač ni treba ozirati. Tak argument, ker gre samo za razrešitev zasebnega spora, potem ne obstaja. To pa pred US in pred ESČP, kjer gre za javni interes, nikakor ni res. Njune sodbe vsebinsko razrešujejo določen javno-pravni problem. Ta (pri)zadeva – kakor tukaj! – na stotine, na tisoče, pri ESČP pa na milijone ljudi.

 

Pri tem tudi ESČP sicer vedno navede vse razloge ene (Vlade) in druge stranke (pritožnika). ESČP pa se še nikoli v svoji zgodovini ni opiralo samo na to, da ena od obeh strank določenih argumentov ni navedla. Kot rečeno, ta logika (načelo dispozitivnosti, čl. 318 (3) Zakona o pravdnem postopku) nima kaj iskati v ustavnosodnem postopku. Ta je že po opredelitvi v javnem interesu in ne le v interesu pritožbenih strank.

 

Iz razlogovanj obeh strank izhaja marsikaj, a ESČP s te odskočne deske potem vedno lansira svoje lastno razlogovanje –, kakor to pač izhaja iz problema, kot ga je treba razrešiti. Stvar je spet v tem, da pred ustavnimi sodišči in pred ESČP ne gre predvsem za razrešitev zasebnega spora med strankama. Nobeno od teh sodišč zato ne more reči: "Aha, tega niste navedli, zato ta argument ne obstaja..." Kot rečeno, slednje velja samo v ozko zastavljenem zasebnem sporu.

 

To smo torej natačno prebrali. Nam je zdaj jasno, zakaj je Ustavno sodišče delavcem migrantom odvzelo davčno olajšavo za tistih € 7000? Ne bi rekel. Gremo torej naprej do ključnega stavka cele odločbe, morda bomo ugotovili zakaj je US odločilo, kot je v zadevi odločilo.

 

 

Razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari

 

"Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave."

 

Ta stavek izpod peresa Ustavnega sodišča, ki je pa res "pavšalen", je le podaljšek prejšnjega stavka. Še vedno gre samo za to, česar uboga Vlada in Državni zbor nista navedla –, kakor da bi bilo US na ta "neobstoj" argumenta tudi vezano. Nonsense.

 

 

Najmilejši test racionalosti

 

Poleg tega se v ustavnosodni presoji davčnih zadev uporablja najmilejši test racionalnosti (vir). Sodišče mora zakonu, ki je kot tukaj napaden, priznati polno veljavo v vseh primerih, pa če ima zakon tudi zgolj "razumno povezavo z legitimnim državnim interesom". V veliki večini primerov se zaradi tega merila sodišča v davčne zadeve, če gre za vprašanje enakosti pred zakonom, ne vtikajo. Obstaja močna  predpostavka veljavnosti davčnega zakona.

 

No, zdaj vidimo, od kod prihaja ta "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", ker to je ta najmilejši test ustavnosodne presoje. Se je pa US zapletlo v protislovje s samim seboj. Kot smo videli v 28. odstavku, US popolnoma pravilno pove, da ima davčna politika Vlade (in Državnega zbora) cel nabor socialnih, demografskih, ekonomskih itd. popolnoma upravičenih ciljev. Izvršna in zakonodajna veja oblasti lahko te cilje nemoteno zasledujeta, lahko priznava vse vrste davčnih olajšav itd., če je to v interesu družbe in države tudi dvčne olajšave za delavcen migrante. To so torej primeri teh "razumnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari same".

 

Pri davčni olajšavi za delavce migrante, kar bi moralo US sámo ugotoviti, lahko gre kar za nekaj takih popolnoma upravičenih ekonomskih, socialnih itd. ciljev.

 

Prvič, profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto. Ekonomski argument je tukaj brezpriziven, njihovo delo je izvoz in izvoz je kot vedno v interesu države.

 

Drugič, zaposlovanje slovenskih delavcev v sosednji Avstriji pomaga reševati problem nezaposlenosti v slovenski severo-vzhodni regiji. Če to ni nosilen socialen in ekonomski razlog za davčno pospeševanje migrantskega zaposlovanja v drugi državi, potem ne vem, kaj je tu sploh lahko še argument. Slovenija jih zdaj prav po butalsko lovi za dodatne davke – in celo za nazaj. S tako davčno obremenitvijo se nekaterim več ne splača delati v Avstriji. Morda je bolje, da sedijo doma in so kot nezaposleni v breme države?

 

Še nekaj. S pavšalnim argumentom, ki navaja "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", češ da ta obstaja – ali da ne obstaja – je mogoče razložiti karkoli. Na ESČP je to neslavni test sorazmernosti. O tej možni arbitrarnosti v ustavnosodni presoji so napisane debele knjige. In prav ta arbitrarnost se je tukaj udejanila. Ustavno sodišče se je zapletlo v vprašanje davčne politike; sploh ne pojasni – razen res pavšalno – zakaj gornja dva argumenta (ekonomski in zaposlitveni), da o drugih niti ne govorimo, ne prideta v ozir.

 

 

Enakost pred zakonom?

 

Protiargument je seveda, da so ti delavci rezidenti Republike Slovenije in da imajo od tega, ker živijo v Sloveniji, določene ugodnosti (šole, ceste itd.), za katere morajo plačati davek. Kot vsi drugi državljani. Sumim, da je bil to za US nosilni razlog. Zakaj le bi migrantski delavci imeli olajšavo, ki je drugi Slovenci nimajo?

 

Ta argument se vrti v delokrogu 14. člena Ustave:

 

"14. člen

(enakost pred zakonom)

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino."

 

V to se tu podrobneje ne moremo spuščati, a "enake človekove pravice in temeljne svoboščine", če jih dojemamo mehanično, pridejo v igro prav povsod, kjer, kot priznava sámo US, drugi dve veji oblasti z davčno politiko zasledujeta "neposredno vplivanje na gospodarstvo zlasti preko davčnih oprostitev in olajšav, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

Pozor na besedo "favorizira"! Favoriziranje enih je že po opredelitvi diskriminiranje drugih. In to US v načelu dopušča. Iz tega logično sledi, da ima davčna politika povsod na svetu kaj malo opraviti z enakostjo pred zakonom. Kot smo zgoraj omenili, zajetni davčni zakoniki povsod po svetu predvidevajo na stotine davčnih olajšav (tax credits, tax exemptions etc.). Ustavna (in vrhovna kot ustavna) sodišča se v to ne spuščajo. Sam se na ESČP ne spomnim niti ene zadeve, v kateri bi pritožnik zatrjeval diskriminacijo, ker npr. sam ni bil deležen določene davčne olajšave.

 

 

Remedij

 

Kaj lahko prizadeti delavci migranti zdaj storijo? To je zelo enostavno. Kot posamezniki morajo naperiti ustavno pritožbo, ki jo bo moralo US, po načelu da se podobni primeri presojajo podobno (stare decisis), zavrniti. Od tega trenutka imajo šest mesecev, da se pritožijo na ESČP. Ko bo zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo. Tu bo morala država braniti zmotno stališče US, pritožniki pa bodo zatrjevali vse tisto (in še kaj), kar sem zgoraj navedel.

 

 

Opomba uredništva: komentiranje je na izrecno željo avtorja onemogočeno. Morebitne komentarje nam lahko seveda posredujete na uredništvo (info@portalplus.si).

"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,068
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,204
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,229
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,755
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,701
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,500
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,433
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,511
10/
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,186