Komentar

Delavci migranti: ko bo njihova zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo

Zanimivo je, da se ob vsej medijski pozornosti, ki je namenjena obdavčenju delavcev migrantov v Avstriji, nihče ne spomni, da bi pogledal, kaj je 29. maja 2013 o tem reklo Ustavno sodišče (US). In vendar je bila prav ta odločba zakuhala problem, zaradi katerega imamo zdaj nacionalno politično mini-krizo z – med drugim – zahtevo po odstopu predsednika Državnega zbora. Že to ni ravno mačji kašelj.

09.05.2016 20:34
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   delavci   migranti   avstrija   slovenija   davki   ustavno sodišče

Foto: Televizija Slovenija

Profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto.

Kot bomo videli, je ta odločba, katere nosilna odstavka citiram spodaj, vzorčni primer, kakor v pravu temu pravimo, zgrešenega udara. Latinski izraz za to je aberratio ictus. Obenem se bralcem opravičujem, ker bo tole malo zahtevnejše branje. Se pa s čitanjem mogoče splača potruditi, ker je kritika, ki jo bom naperil na odločbo Ustavnega sodišča (US), lahko vzorčen primer ločenega mnenja, ki bi ga v zadevi pisal, če bi bil takrat na US.

 

Tole sta ključna odstavka U-I-147/12 odločbe Ustavnega sodišča:

 

28. V dosedanji ustavnosodni presoji so bile davčne olajšave torej dopuščene, če so spodbujale določena družbenokoristna ravnanja davčnih zavezancev s področja varstva okolja, socialne varnosti, zagotavljanja skupnih družbenih potreb in gospodarskega razvoja.

Ustavno sodišče je sicer že v odločbi št. U-I-91/98 z dne 16. 7. 1999 (Uradni list RS, št. 61/99, in OdlUS VIII, 196) presodilo, da "sodobne države z davki ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, temveč so davki hkrati tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik. Na gospodarskem področju so davki eden od instrumentov narodnogospodarskega upravljanja. Učinkovita oblika neposrednega vplivanja na gospodarstvo so zlasti davčne oprostitve in olajšave, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

29. Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov. Zmanjšanje davčne obremenitve v pavšalnem znesku, ki ga kot prvi razlog navaja Vlada, ne izkazuje cilja, temveč je le drugo ime za uporabljeno sredstvo. Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

 

 

Razlogi in razlaga

 

V  28. odstavku odločba govori o tem, da davčna politika ni samo vprašanje takega ali drugačnega pridobivanja sredstev za proračun Republike Slovenije. Davčna politika je po izrecnem priznanju US in po citiranju lastnih odločitev sredstvo v rokah države, s katerim se udejanjajo ekonomska, socialna, demografska in druge sorodne politike. To je seveda res. Če pogledate na primer francoski Code général des impôts, je takšnih davčnih olajšav, kot so jih pri nas imeli rezidenti Slovenije, ki so delali v Avstriji, ogromno. Podobno velja za vse davčne zakonike od ameriškega do švedskega. To je popolnoma normalno, pravno sprejemljivo.

 

Kot kaže omenjeni 28. odstavek odločbe, se je ob sprejemanju te odločitve US leta 2013 tega zavedalo. So far so good. Toda to ni nosilni "evidenčni stavek" (ruling, holding) te odločbe. Odločba kot evidenčni stavek navaja:

 

"Čezmejni delovni migranti so glede na načelo obdavčitve svetovnega dohodka rezidentov Slovenije in upoštevajoč metodo omejenega odbitka za odpravo dvojnega obdavčenja v enakem položaju kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine."

 

Ta stavek je prazen, enosmeren in kategoričen, ne razlaga pa nič. Kleč torej ne bo v tej frazi. Kje je torej poanta, ki je doslej ni še omenil nihče?

 

Vsaka sodna odločba ima v svoji obrazložitvi skrito kleč, zaradi katere se je tudi US odločilo tako, kot se je odločilo. To skrito poanto je vedno treba poiskati v obrazložitvi,  da bi se videlo, zakaj se je sodišče sploh odločilo, kakor se je. Mimogrede, sam sem kakih deset let poučeval podobne ameriške sodne odločbe. Ko sem se na predavanje, ki je potekalo kot sokratični dialog med s študenti, pripravljal, sem moral to precedenčno kleč izluščiti iz obrazložitve in po tem študente po dialoški poti pripeljati do sklepa, ko so ga morali narediti sami. Tako je, da bi se izluščila precedenčna moč judikata, treba obravnavati tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP). Vse kar ni ta pravna poanta, nima precedenčne moči in je izrečeno (zapisano) mimogrede (obiter dictum). Tako sem učil tudi svoje študente v Ljubljani; morda se nekateri vključno z novim sodnikom ESČP tega še spomnijo.

 

 

Državni zbor in vlada nista navedla razumnih in stvarnih razlogov

 

Gremo naprej. Skrito v 29. odstavku odločbe US imamo naslednji stavek:

 

"Državni zbor in Vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov." 

 

Ta stavek se sklicuje na "razumne in stvarne razloge", ki jih Vlada Republike Slovenije kot naslovljenec (respondent) v tej zadevi – ni navedla. Na videz popolnoma nedolžen stavek, ki poleg tega verjetno pomeni, da Vlada RS na vprašanja US res ni razumno odgovorila. Toda takoj se postavi vprašanje, ali je postopek pred US res vezan samo na (nepopolne) odgovore Vlade.

 

V pravu govorimo o dispozitivnem načelu. To v zasebnem pravu pomeni, da se pravdno sodišče ne bo oziralo na nič drugega kot zgolj na to, kar sta stranki sami v teku postopka navedli, predlagali. Če stranka v civilnem postopku nečesa, kar bi bilo v njenem interesu, ne navede, se pravdnemu sodišču na to pač ni treba ozirati. Tak argument, ker gre samo za razrešitev zasebnega spora, potem ne obstaja. To pa pred US in pred ESČP, kjer gre za javni interes, nikakor ni res. Njune sodbe vsebinsko razrešujejo določen javno-pravni problem. Ta (pri)zadeva – kakor tukaj! – na stotine, na tisoče, pri ESČP pa na milijone ljudi.

 

Pri tem tudi ESČP sicer vedno navede vse razloge ene (Vlade) in druge stranke (pritožnika). ESČP pa se še nikoli v svoji zgodovini ni opiralo samo na to, da ena od obeh strank določenih argumentov ni navedla. Kot rečeno, ta logika (načelo dispozitivnosti, čl. 318 (3) Zakona o pravdnem postopku) nima kaj iskati v ustavnosodnem postopku. Ta je že po opredelitvi v javnem interesu in ne le v interesu pritožbenih strank.

 

Iz razlogovanj obeh strank izhaja marsikaj, a ESČP s te odskočne deske potem vedno lansira svoje lastno razlogovanje –, kakor to pač izhaja iz problema, kot ga je treba razrešiti. Stvar je spet v tem, da pred ustavnimi sodišči in pred ESČP ne gre predvsem za razrešitev zasebnega spora med strankama. Nobeno od teh sodišč zato ne more reči: "Aha, tega niste navedli, zato ta argument ne obstaja..." Kot rečeno, slednje velja samo v ozko zastavljenem zasebnem sporu.

 

To smo torej natačno prebrali. Nam je zdaj jasno, zakaj je Ustavno sodišče delavcem migrantom odvzelo davčno olajšavo za tistih € 7000? Ne bi rekel. Gremo torej naprej do ključnega stavka cele odločbe, morda bomo ugotovili zakaj je US odločilo, kot je v zadevi odločilo.

 

 

Razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari

 

"Zgolj pavšalno sklicevanje na drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, za njihovo različno urejanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave."

 

Ta stavek izpod peresa Ustavnega sodišča, ki je pa res "pavšalen", je le podaljšek prejšnjega stavka. Še vedno gre samo za to, česar uboga Vlada in Državni zbor nista navedla –, kakor da bi bilo US na ta "neobstoj" argumenta tudi vezano. Nonsense.

 

 

Najmilejši test racionalosti

 

Poleg tega se v ustavnosodni presoji davčnih zadev uporablja najmilejši test racionalnosti (vir). Sodišče mora zakonu, ki je kot tukaj napaden, priznati polno veljavo v vseh primerih, pa če ima zakon tudi zgolj "razumno povezavo z legitimnim državnim interesom". V veliki večini primerov se zaradi tega merila sodišča v davčne zadeve, če gre za vprašanje enakosti pred zakonom, ne vtikajo. Obstaja močna  predpostavka veljavnosti davčnega zakona.

 

No, zdaj vidimo, od kod prihaja ta "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", ker to je ta najmilejši test ustavnosodne presoje. Se je pa US zapletlo v protislovje s samim seboj. Kot smo videli v 28. odstavku, US popolnoma pravilno pove, da ima davčna politika Vlade (in Državnega zbora) cel nabor socialnih, demografskih, ekonomskih itd. popolnoma upravičenih ciljev. Izvršna in zakonodajna veja oblasti lahko te cilje nemoteno zasledujeta, lahko priznava vse vrste davčnih olajšav itd., če je to v interesu družbe in države tudi dvčne olajšave za delavcen migrante. To so torej primeri teh "razumnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari same".

 

Pri davčni olajšavi za delavce migrante, kar bi moralo US sámo ugotoviti, lahko gre kar za nekaj takih popolnoma upravičenih ekonomskih, socialnih itd. ciljev.

 

Prvič, profesor Aleksander Bajt nam je že pred 45 leti s primerom ponazoril, kaj je vse izvoz. Če gre jugoslovanska prostitka, je rekel, delat v Trst, je to izvoz. Denar, ki ga tam zasluži, prinese domov. Delavci migranti mi bodo morali oprostiti to razlago, a za njih velja popolnoma isto. Ekonomski argument je tukaj brezpriziven, njihovo delo je izvoz in izvoz je kot vedno v interesu države.

 

Drugič, zaposlovanje slovenskih delavcev v sosednji Avstriji pomaga reševati problem nezaposlenosti v slovenski severo-vzhodni regiji. Če to ni nosilen socialen in ekonomski razlog za davčno pospeševanje migrantskega zaposlovanja v drugi državi, potem ne vem, kaj je tu sploh lahko še argument. Slovenija jih zdaj prav po butalsko lovi za dodatne davke – in celo za nazaj. S tako davčno obremenitvijo se nekaterim več ne splača delati v Avstriji. Morda je bolje, da sedijo doma in so kot nezaposleni v breme države?

 

Še nekaj. S pavšalnim argumentom, ki navaja "razumni razlog, ki izhaja iz narave stvari", češ da ta obstaja – ali da ne obstaja – je mogoče razložiti karkoli. Na ESČP je to neslavni test sorazmernosti. O tej možni arbitrarnosti v ustavnosodni presoji so napisane debele knjige. In prav ta arbitrarnost se je tukaj udejanila. Ustavno sodišče se je zapletlo v vprašanje davčne politike; sploh ne pojasni – razen res pavšalno – zakaj gornja dva argumenta (ekonomski in zaposlitveni), da o drugih niti ne govorimo, ne prideta v ozir.

 

 

Enakost pred zakonom?

 

Protiargument je seveda, da so ti delavci rezidenti Republike Slovenije in da imajo od tega, ker živijo v Sloveniji, določene ugodnosti (šole, ceste itd.), za katere morajo plačati davek. Kot vsi drugi državljani. Sumim, da je bil to za US nosilni razlog. Zakaj le bi migrantski delavci imeli olajšavo, ki je drugi Slovenci nimajo?

 

Ta argument se vrti v delokrogu 14. člena Ustave:

 

"14. člen

(enakost pred zakonom)

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino."

 

V to se tu podrobneje ne moremo spuščati, a "enake človekove pravice in temeljne svoboščine", če jih dojemamo mehanično, pridejo v igro prav povsod, kjer, kot priznava sámo US, drugi dve veji oblasti z davčno politiko zasledujeta "neposredno vplivanje na gospodarstvo zlasti preko davčnih oprostitev in olajšav, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."

 

Pozor na besedo "favorizira"! Favoriziranje enih je že po opredelitvi diskriminiranje drugih. In to US v načelu dopušča. Iz tega logično sledi, da ima davčna politika povsod na svetu kaj malo opraviti z enakostjo pred zakonom. Kot smo zgoraj omenili, zajetni davčni zakoniki povsod po svetu predvidevajo na stotine davčnih olajšav (tax credits, tax exemptions etc.). Ustavna (in vrhovna kot ustavna) sodišča se v to ne spuščajo. Sam se na ESČP ne spomnim niti ene zadeve, v kateri bi pritožnik zatrjeval diskriminacijo, ker npr. sam ni bil deležen določene davčne olajšave.

 

 

Remedij

 

Kaj lahko prizadeti delavci migranti zdaj storijo? To je zelo enostavno. Kot posamezniki morajo naperiti ustavno pritožbo, ki jo bo moralo US, po načelu da se podobni primeri presojajo podobno (stare decisis), zavrniti. Od tega trenutka imajo šest mesecev, da se pritožijo na ESČP. Ko bo zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo. Tu bo morala država braniti zmotno stališče US, pritožniki pa bodo zatrjevali vse tisto (in še kaj), kar sem zgoraj navedel.

 

 

Opomba uredništva: komentiranje je na izrecno željo avtorja onemogočeno. Morebitne komentarje nam lahko seveda posredujete na uredništvo (info@portalplus.si).

Auf Wiedersehen, Frau Merkel! Nasvidenje, gospa Merkel!
2
08.12.2021 21:50
V preteklosti sem pogosto kritiziral kanclerstvo gospe Angele Merkel in tudi zdaj se temu ne bom izognil. Vsekakor pa ji želim ... Več.
Piše: Keith Miles
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
25
07.12.2021 21:00
Pred kratkim sem bil vprašan po ideološki usmeritvi. Sprva me je prešinilo, da je vprašanje bolje zamolčati, se izogniti ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
19
06.12.2021 21:00
Ne zaničujem Miše Molk. Nasprotno! Starost pomeni tudi izkušenost in Miša je dobro vedela, kaj počne, ko se je na Mio Skrbinac ... Več.
Piše: Ana Jud
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
10
05.12.2021 21:30
Cepiva so v tem trenutku dostopna predvsem v razvitem svetu in le majhno količino so dobili in uporabili v nerazvitih državah, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
5
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
14
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.205
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.761
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.067
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820