Opazili smo

Kako je umrl Ivan Cankar

Ob 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja bomo odprli eno najbolj intrigantnih in nikoli zares pojasnjenih dilem, povezanih z njegovo tragično smrtjo. Pričujoči prispevek izhaja iz mojega eseja Poslednje stopnice Ivana Cankarja, objavljenega leta 2014. Ključno pa je vprašanje, ali je Cankarjeva smrt posledica nasilja, ki bi utegnilo imeti politične motive...

10.05.2016 11:27
Ključne besede:   ivan cankar   smrt   literatura   kralj na betajnovi   kongresni trg   shs

"Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov... Najbolj gnusni, res gnusni pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik." (Ivan Cankar)

Ivana Cankar je tisti lik, o katerem si vsak gimnazijec domišlja, da o njem ve skoraj vse. Naš izobraževalni sistem namreč že približno sedemdeset let vestno skrbi, da nas pripelje v intimni konflikt s tem odličnim analitikom slovenskega naroda in poznavalcem njegove kolektivne psihologije. To grobo posiljevanje z avtorjem, ki je bistveno prezahteven za mladoletnike, se prične že v osnovni šoli in se potem nadaljuje v srednji. Za šolski kurikulum je Cankar nekaj podobno svetega, kot je Biblija za Vatikan. Obsedenost šolske in kulturne politike - nenazadnje pa tudi nas samih - s Cankarjem je včasih dejansko nerazumna. Obravnavamo ga kot nepopolnega svetnika, mučenika in napol tragičnega umetnika, obenem pa nas frustrirajo njegova zagrenjenost, domnevna šibkost in alkoholizem. Nanj gledamo kot na nesrečnega literata, ki je trpel zaradi občutka krivde svoje dominantne matere, revščine in uboštva kot tudi zaradi odtujenosti in osamljenosti, ki sta ga pestila med bivanjem in študijem na Dunaju.

 

Toda ob vseh teh klišejskih, že skorajda ponarodelih predstavah obstaja tudi tisti drugi, odločnejši, energični in pogumni Cankar, o katerem otroci v šolah redko kaj slišijo.

 

 

Tisti drugi Cankar...

 

... je navduševal množice kot politični govornik in ljudski tribun. Sprva je bil zaprisežen nasprotnik stare monarhije, a je čez nekaj let, ko je rajnko habsburško monarhijo pokopal poraz v svetovni vojni, sprevidel pasti nove južnoslovanske tvorbe in postajal vedno glasnejši kritik ilirizma, tj. ideje o nenaravnem združevanju Slovencev s Hrvati in Srbi. Že v svojem znamenitem govoru Slovenci in Jugoslovani je to odločno povedal:

 

"Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci - po kulturi (...) pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu."

 

Čez pet let, na konvenciji njegove projugoslovanske Socialdemokratske stranke je izrekel tudi nekaj stavkov, ki jih je povojna cenzura prikrivala:

 

"Naši od omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu ... Ljudje so zdaj med nami - saj jih lahko vsaki dan slišite - ki bi nas najrajši prodali - kaj prodali - kar dali vbogajme."

 

Temu je sledil stavek, ki ni bil nedolžen:

 

"Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov... Najbolj gnusni, res gnusni pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in bi jo najrajši kar vrgli čez plot."

 

 

Politični atentat?

 

Zaradi teh besed, pravijo alternativni preučevalci Cankarja, ki jih uradna literarna zgodovina prezira, češ da razširjajo nepreverjene govorice, je slavni književnik nosil zelo hude, celo usodne posledice. Izrekel jih je, ko je bila Slovenija dejansko že del SHS, nad katero Cankar ni bil preveč navdušen. Svoje nestrinjanje z novimi političnimi povezavami je zelo glasno izražal, češ da bo imelo za Slovence katastrofalne posledice. Prav o tem naj bi konec oktobra 1918 govoril na posvetu socialdemokratske stranke. Imel je ognjevit govor, po katerem je zapustil dvorano in odšel na sveži zrak pokaditi cigareto. Po nikoli raziskanih ali dokazanih namigih naj bi ga v veži na Kongresnem trgu številka 6 nekdo s kovinskim predmetom večkrat silovito udaril po glavi in potem porinil po stopnišču.

 

Nezavestnega so ga našli na stopnicah in kljub indicem, da je šlo za napad - v današnjem jeziku bi temu dejali poskus atentata -, oblast nikoli ni uvedla nobene preiskave. Ivan Cankar je uradno umrl zaradi posledic podhladitve in poškodb, ki naj bi jih dobil zaradi padca na stopnicah svoje hiše. Bil je pijan in se je "zvrnil po štengah", so vedno govorili ljubljanski opravljivci. V vseh knjigah in učbenikih piše podobno, a za odtenek bolj spodobno: proti koncu oktobra je padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Umrl je 11. decembra 1918 v Cukrarni.

 

Najbrž nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je v resnici zgodilo "konec oktobra"; ali je véliki literat umrl zaradi alkohola, ki ga je spodnesel na stopnicah, ali pa so ga res brutalno pretepli politični nasprotniki, fanatični srbofili. Morda bo stota obletnica smrti čez dve leti in pol dovolj tehten razlog za verodostojno raziskavo skrivnostnega padca po stopnicah, s čemer bi se lahko izognili razlagam in teorijam, ki spominjajo na literaturo Dana Browna.

 

 

Ivan Cankar in kapitalizem na Betajnovi

 

V času, ki ga živimo, cankarjanski duh nikakor ni mrtev. Kriza kapitalizma, nad katerim smo Slovenci podobno razočarani kot Cankarjevi sodobniki pred dobrim stoletjem, nas sili k novemu samoizpraševanju, predvsem pa razmisleku o lastnem družbenem angažmaju. Nasilje, ki zaznamuje Kralja na Betajnovi, je posledica obubožanega in v usodo sprijaznjenega slovenskega življa. Prizadevanja za pravičnejšo družbo se razblinijo, dejanja osrednjega junaka ostajajo obsojena na neuspeh; cankarjanski junak je v boju zoper tajkuna svojega časa poražen. Zmaga brutalni kapitalizem, zgrajen na kraji, prevari, nasilju in celo umoru.

 

A če se je Cankar kot literat predajal malodušju in je v spopadu med upornikom z razlogom ter kapitalistom umazanega porekla tehtnico zmage nagnil k slednjemu, je kot javna osebnost in politik vseeno deloval bolj optimistično, včasih celo vzneseno. Očiščenje in pomlajenje, enega najbolj ognjevitih in navdušujočih govorov, ki ga je imel v Delavskem domu v Trstu pol leta pred svojo tragično smrtjo, v tem kontekstu še posebej izstopa, kajti o Slovencih je spregovoril drugače, z nekim novim, suverenim tonom:

 

"Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: 'Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali nebrat? (...)

 

Nikdar se še ni naš slovenski narod tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih vojne. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: 'Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!' - Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim - nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku!"

 

 

Sistem potrebuje tudi tistega drugega Cankarja

 

V Trstu je govoril tisti drugi, odločni in retorično sijajni Cankar, pred katerim je dvorana zazibala v transu in so ljudje vstajali ob aplavzih. Tega, politično aktivnega literata, ki je stopil iz svojih knjig, v katerih zmagujejo negativci in amoralneži, slovenska zgodovina 20. stoletja vedno skrbno zamolči. Kajti to ni šibki in rahitični možiček z brki, temveč odločen mož, ponosen Slovenec in predvsem potencialni voditelj naroda, tako dolgo potapljajočega se v svojem močvirju usmrajene nemorale. To je govornik stalno poniževanega in teptanega ljudstva, ki je samo sebe kastriralo. To je mislec prihajajočega časa, v katerem se bo, kot je dejal 20. aprila 1918 v Trstu, naš narod iz hlapčevstva, sramote in bede vzdignil v "novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen".

 

Če je to tisti drugi del naše nikoli dokončane osvoboditve, potem začnimo na Cankarja gledati kot na edinega pravega revolucionarja 20. stoletja, ki je pod nekimi stopnicami mnogo prezgodaj in predvsem zelo tragično končal svoje nikoli do konca pojasnjeno poslanstvo. Ob 140-letnici njegovega rojstva bi bil že skrajni čas za to...

 

DEJAN STEINBUCH

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Atentat na Salmana Rushdieja: Verski fanatizem je zlo, proti kateremu se bo treba boriti z vso ljubeznijo, ki jo premoremo
11
15.08.2022 13:15
Rezilo noža, ki je zabodlo Salmana Rushdieja, je zarezalo tudi v nas, idealiste, ki še verjamemo v svobodo misli in besede. Ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lukašenkovi buldožerji nad poljske grobove
3
15.07.2022 14:18
V zadnjem mesecu je režim Aleksandra Lukašenka, edinega pravega Putinovega zaveznika v Evropi, večkrat oskrunil pokopališča na ... Več.
Piše: Uredništvo
Suši na Obali ni videti konca, Brežanovi birokrati pa "vse spremljajo in imajo pod nadzorom"
10
13.07.2022 09:00
Trajna rešitev problema vodooskrbe štirih obalnih občin se odmika najmanj za 10 do 15 let v prihodnost. Sedanja vladna koalicija ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
"Moj ponos je več vreden kot 12.000 evrov in zaradi tega bom odstopil."
5
22.05.2022 23:23
V začetku junija 2022 bomo dobili novo, že 15. vlado Republike Slovenije. Prišel bo novi finančni minister, ki si bo izbral ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ruske matere, vaši otroci streljajo na mirne civiliste. Ubijajo ženske, ubijajo otroke.
1
04.03.2022 21:08
Metropolit Kliment, škof ukrajinske pravoslavne cerkve, ki v teh dneh preživlja najhujše čase po Stalinu in Hitlerju, se je ... Več.
Piše: Uredništvo
Do konca februarja razstava priznanih umetnikov v Galeriji Bažato
0
06.01.2022 17:51
16 umetnikov z deli različnih generacij, ki za svoje ustvarjanje uporabljajo raznovrstne tehnike in medije se do konca februarja ... Več.
Piše: Uredništvo
Proti obveznemu cepljenju pred Covid-19: odprto pismo Vladi Republike Slovenije
12
27.12.2021 18:52
Neposredno ali posredno siljenje ljudi v cepljenje, še bolj pa morebitna uradna uvedba obveznega cepljenja proti Covidu-19 so v ... Več.
Piše: Uredništvo
Božična pesem, sovražnik tiranije
0
25.12.2021 23:42
Obstaja zelo veliko radostnih hvalnic in božičnih pesmi,toliko veličastne glasbe in umetnosti, ki ju je navdihnila krščanska ... Več.
Piše: Keith Miles
Svarilo Svetovne zdravstvene organizacije: Cepljenje ne varuje pred okužbo!
7
25.11.2021 17:25
V času, ko tudi Slovenija beleži vrhunec četrtega vala epidemije virusa SARS-Cov-2, je zelo na mestu opozorilo Svetovne ... Več.
Piše: Uredništvo
Vodikova polnilnica: Pomemben preboj na področju čiste energije
2
25.11.2021 09:46
V edini cementarni v Sloveniji so prepričani, da lahko s čistim vodikom popeljejo regijo do čistejše in bolj zelene prihodnosti. ... Več.
Piše: Uredništvo
Bi uvedba registra izboljšala obravnavo oseb s sladkorno boleznijo?
0
08.11.2021 15:05
Kar sto let je že minilo od izuma inzulina, ki je tudi v Sloveniji rešil mnogo življenj. Zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Act Tank: Poziv k dostojnosti in odprtosti duha
4
06.11.2021 14:28
Marko Voljč in Žiga Vavpotič sta v imenu Act Tanka na javnost naslovila poziv v zvezi z medijskim in političnim pogromom nad ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Bližamo se meji zmogljivosti zdravstvenega sistema."
2
02.11.2021 22:04
Spoštovane državljanke in državljani,vem, da utegne biti ta poziv preslišan. Vendar iskreno čutim potrebo, da vse nas opozorim ... Več.
Piše: Uredništvo
Lažnivi Luka
6
22.10.2021 12:41
Če bo vladal KUL z Lukom Mesecem, nam bodo očitno nacionalizirali podjetja, o čemer je Levica že govorila, odvzeli nam bodo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Umetna inteligenca lahko razbremeni zdravstveno osebje
0
15.10.2021 21:24
Dokaz, kam nas lahko privede umetna inteligenca in digitalizacija, je tudi robotkaFrida, kiso jo ustrezno programirali ... Več.
Piše: Uredništvo
O čem bodo odločali Koprčani na nedeljskem referendumu?
0
05.10.2021 22:34
Mestna občina Koper (MOK) je za 10. oktober razpisala referendum za novo prostorsko ureditev območja Ton City, zemljišča v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Planinski vestnik ob 126-letnici prejel Pahorjevo državno odlikovanje
2
01.09.2021 10:05
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. ... Več.
Piše: Uredništvo
"Negativne posledice družbenega kaosa obremenjujejo prav vsako družino"
1
23.08.2021 17:55
Ivana Gradišnik in Barbara B. Pribaković stav imenu ekipe Familylab Slovenija medijem in javnosti poslali odprto pismo pred ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenec, ki Iraku obljublja milijardni gospodarski razvoj
0
22.08.2021 00:00
V procesu pogajanja med vlado Iraka in Svetovno banko o financiranju digitalizacije gospodarstva in državne uprave te ... Več.
Piše: Uredništvo
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.912
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.777
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 806
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 548