Komentar

Pazite nase: sodobni šamani strašijo po Slovenji

Kdo vse nas vleče za nos, ker se znajdemo v težavah ali si samo želimo sanjske prihodnosti, pa se tega niti zavedamo ne? Idealne žrtve novodobnih slovenskih šamanov so predvsem razočarani ljudje, mantra, na katero se ujamejo, pa "boljše življenje".

11.05.2016 22:37
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   šamani   ekonomija   slovenija 2050

Šamansko je bilo tudi menedžersko gibanje, ki je nekritično opravičevalo menedžerske odkupe pod zlagano znamko nacionalnega interesa. Številni mali delničarji so bili pri tem drastično oškodovani.

Novembra 2015 je skupina petdesetih državljanov, predstavnikov različnih področij slovenske družbe, na tridnevni delavnici z naslovom "Prihodnost ni daleč. Slovenija 2050" sooblikovala prvi osnutek vizije Slovenije do leta 2050. Vizija Slovenije 2050 je del priprave nove Strategije razvoja Slovenije. V osnutku dokumenta s te delavnice med drugim piše: "Boljša kakovost življenja je nekaj, k čemur stremimo vsi in če želimo spremembe na bolje udejanjiti v praksi, moramo doseči premik iz običajne osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji." V osnutku je tudi naslednji stavek: "Za stabilnost družbe in njeno zunanjo odpornost so ključnega pomena tudi socialna, prehranska, energetska in obrambna varnost."

 

Na prvi pogled bi se mnogi, ki se strinjamo s tem, da bi ključni cilj vsake družbe moralo biti boljše in bolj kakovostno življenje, takoj podpisali pod ta zapis. Toda želje so eno, realnost pa drugo. Skriti trik je namreč v zadnjem delu prvega omenjenega stavka, namreč v "premiku od osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji". Ključno vprašanje pa: kako neki lahko dosežemo blaginjo brez osredotočenosti (tudi) na gospodarsko rast?

 

 

Vizionarski šamani

 

Petdeset mislecev je torej uspelo zapisati stavek, ki namiguje, da je med gospodarsko rastjo in blaginjo protislovje. Ali pa vsaj, da je povezava med tema dvema pojmima problematična. Zato sem se začel spraševati, ali poznam katero državo, ki je ob zniževanju gospodarske rasti dosegala občutno izboljšanje blaginje prebivalstva. Ali pa državo, ki ob nizkem bruto domačem proizvodu omogoča svojim prebivalcem izjemno blaginjo. Seveda se je nisem spomnil.

 

Kaj se zgodi, ko se zgodi recesija, ko doživimo negativno gospodarsko rast, smo globoko občutili tudi v Sloveniji. Zato nas je lahko strah takšnih zapisov. Tudi drugi omenjeni stavek namreč povsem ignorira ustvarjanje dodane vrednosti, ki je v sodobnem svetu ključni temelj za ustvarjanje blaginje. V slogu tradicionalne slovenske vaške mentalitete, ki jo je v svoji knjigi Državljanski eseji odlično opisal Alojz Ihan, se vizionarji za leto 2050 osredotočajo na eksistenčne minimume - socialno, prehransko, obrambno in energetsko varnost.

 

Za tiste, ki morda ne veste, kako je prišlo v Sloveniji do prevladujoče vaške miselnosti, jo bom poskušal preprosto opisati. Zgodovinsko je nastala zato, ker Slovenci nikdar nismo bili veliki trgovci, navkljub Martinu Krpanu, ampak pretežno kmetje. Za razliko od zahodnoevropskih trgovskih narodov, ki so spoznali, da ena plus ena ni nujno dve, ampak je lahko tudi več, so se naši predniki borili za preživetje ob omejenih resursih, to je površinah njiv in polj, med številnimi hribi. Zato so bili prepričani, da dobijo nekaj več le, če kaj odtrgajo drugemu. Najbrž vas ta logika spominja tudi na današnjo Slovenijo, kajne?

 

Ob takšni vaški mentaliteti so tla zelo plodna za tiste, ki bi radi farbali ljudi, da je možno in celo nujno bistveno zvišati blaginjo, ne da bi bili osredotočeni (tudi) na gospodarsko rast. Privlačnost vseh svetovnih religije temelji na čudežih, ki ljudem omogočajo simbolno uresničitev njihovih neizvedljivih želja. Ni nujno, da je pri tem prisoten bog. Tudi komunizem je takšna religija. Dovolj je, da je prisoten kak novodobni šaman.

 

 

Frankovski šamani

 

Takšnih šamanov je danes veliko. Niso samo "vizionarji" takšni. Najdemo jih povsod tam, kjer so razočarani ljudje. Takšni so denimo tisti, ki so jemali kredite, nominirane v švicarskih frankih. Ko so se jim zaradi valutnega tveganja drastično zvišali obroki odplačevanja posojila, so se zagotovo počutili izigrane. To je človeška reakcija. Kmalu so jim prišli na pomoč šamani, poudarjajoč "krivico", ki se jim je zgodila. Začeli so se sodni postopki proti bankam, tistim zloveščim ustanovam, ki so itak vsega krive, tako po svetu kot v Sloveniji. Mimogrede, ko potrebujemo kredit, niso tako zlovešče, kajne?

 

No, ta teden smo izvedeli, da je prva tožba zoper banke v primeru "švicarjev' - padla. In na spletni strani Združenja Frank se jim je hitro zapisalo, da je bila odločitev znana že pred odločitvijo sodišča. Torej še preden je sodnik najbrž vedel, kakšna bo. Hja, najlažje se je iz poraza izviti s teorijo zarote.

 

Seveda dopuščam možnost, da so bili v konkretnih primerih nekateri posojilojemalci zavedeni. Vedno so šamani tudi na drugi strani. Vendar se še dobro spomnim, kako sem pred dobrimi desetimi leti tudi sam najemal posojilo, ko je bilo na voljo tudi takšno, nominirano v švicarskih frankih. V banki so mi ponudili vse možnosti, tudi pojasnili prednosti in slabosti. Predvsem pa se spomnim, da so bili takrat tudi mediji polni nasvetov, da so posojila v švicarskih frankih sicer ugodenjša, a tudi bolj tvegana. Nisem tvegal.

 

Potem pa se čez nekaj let tveganje uresniči in začne se vik in krik o krivicah in nesramnih neoliberalnih bankah. Kot da bi kredite jemali nepoučeni otroci. Zahteve pa drastične. Da naj se jim namreč povrne nastala škoda. Čeprav je bilo odplačevanje posojila v švicarskih frankih dolga leta ugodnejše kot odplačevanje evrskih posojil. Kdo bo torej vsem nam, ki smo najeli in odplačali posojila v evrih poplačal škodo, ker smo takrat plačali za posojilo več, kot pa če bi ga najeli v švicarskih frankih?

 

 

Eko energetski šamani

 

Boljše življenje so sanje vsakogar med nami. To je glavna mantra sodobnih šamanov. Ko ustvarjajo vizijo sodobnega sveta ali pa ko (navidez) branijo malega človeka v nesreči. Mantra današnje vizije sodobnega sveta je tudi krožno gospodarstvo. Brez dvoma izjemnega pomena za prihodnost planeta. Vprašanje pa je, kakšno krožno gospodarstvo želimo.

 

Decembra lani je predstavnik evropske kemijske industrije na posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije našega evropskega poslanca Igorja Šoltesa opozoril na navidez majhno, a pomembno distinkcijo. Krožno gospodarstvo je za rešitev prihodnjega razvoja sveta in Slovenije premalo. Potrebujemo konkurenčno krožno gospodarstvo. Ali drugače: če s krožnim gospodarjenjem ne bomo ustvarjali dodane vrednosti oziroma gospodarske rasti, nam bo ostajalo čedalje manj denarja za nove investicije v krožno gospodarstvo.

 

Tipičen primer je bila v preteklosti politika podpore obnovljivim virom energije. Danes bi lahko bistveno več investirali v obnovljive vire, če si ne bi privoščili nekajletne avanture v fotovoltaiko, ki je bila pregrešno draga in je krepko zvišala naše račune za elektriko. Nesamokritičnih šamanov med okoljevarstveniki ne boste slišali, da bi vam kdaj to razkrili. Kot vam dolga leta šamani, ki so zakuhali investicijsko pregrešni Teš 6, tega seveda niso razkrili.

 

Krožno gospodarstvo je torej absolutno treba podpreti, ampak tako, da bo tudi konkurenčno. Pazite se tistih, ki konkurenčnost zanemarjajo. Takšni običajno sadijo rožice ali pa imajo skrite namene.

 

 

Evroskeptični šamani

 

Novodobni šamani torej niso nujno zli. Lahko so le ideološko tako prepričani, da se niti ne zavedajo škode, ki jo povzročajo, ko ponujajo prazne sanje. Takšen primer sem slišal ta teden na Studiu ob 17h, ko je tekla razprava o prihodnosti Evropske unije. Eden od sogovornikov je kritiziral ureditev v EU, po kateri romunski delavec, ki je napoten v Nemčijo, dobi nižje plačilo kot domači nemški delavec na podobnem delovnem mestu.

 

Nesrečni Romun se res navidez lahko počuti opeharjenega. Toda drugi sogovornik v studiu je opozoril na druge plati medalje. Če Romunija ne bi vstopila v EU, ta delavec ne bi imel tolikšne možnosti delati v Nemčiji, kjer vendarle dobi višjo plačo kot doma. Tudi njegovo podjetje bi bilo manj konkurenčno, morda celo ne bi obstajalo. Navsezadnje pa ima ta delavec tudi možnost, da se preseli v Nemčijo ali v kako drugo državo EU in si poišče službo kot njen prebivalec. Če Romunija ne bi vstopila v EU, bi omenjeni delavec vse te dobrobiti skupne EU bistveno težje izkoristil. Zato dobro premislite, če vas nagovarja kak goreč evroskeptik: kako pa bi bilo, če Evropske unije sploh ne bi bilo?

 

 

Šamani so povsod

 

Novodobni šamani niso samo na področjih, ki sem jih naštel. Vsak dan se lahko pojavijo kjerkoli, kjer skušajo izkoristiti vaše želje in vaše nezadovoljstvo tako, da vam sadijo rožice. Pa najsi gre za potrošniške pravice, socialne pravice, ogrožanje planeta, vizijo idealnega planeta ali pa neizmerno željo po političnem uspehu ali bogastvu. Šamansko je bilo tudi menedžersko gibanje, ki je pred dobrimi desetimi leti nekritično opravičevalo vsakršne menedžerske odkupe pod zlagano znamko nacionalnega interesa, čeprav so bili številni mali delničarji prek delniških parkirišč pri tem drastično oškodovani.

 

Šamani so povsod. Pazite nase.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
14
29.10.2020 21:29
Očitno se politika ni ničesar naučila iz prvega, pomladnega protikoronskega odloka, ki ni dovoljeval gibanja izven meja občine ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
12
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.125
02/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.398
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.607
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.876
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.563
06/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.343
07/
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
Mire Steinbuch
Ogledov: 1.240
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.302
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 20.011
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.228