Komentar

Pazite nase: sodobni šamani strašijo po Slovenji

Kdo vse nas vleče za nos, ker se znajdemo v težavah ali si samo želimo sanjske prihodnosti, pa se tega niti zavedamo ne? Idealne žrtve novodobnih slovenskih šamanov so predvsem razočarani ljudje, mantra, na katero se ujamejo, pa "boljše življenje".

11.05.2016 22:37
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   šamani   ekonomija   slovenija 2050

Šamansko je bilo tudi menedžersko gibanje, ki je nekritično opravičevalo menedžerske odkupe pod zlagano znamko nacionalnega interesa. Številni mali delničarji so bili pri tem drastično oškodovani.

Novembra 2015 je skupina petdesetih državljanov, predstavnikov različnih področij slovenske družbe, na tridnevni delavnici z naslovom "Prihodnost ni daleč. Slovenija 2050" sooblikovala prvi osnutek vizije Slovenije do leta 2050. Vizija Slovenije 2050 je del priprave nove Strategije razvoja Slovenije. V osnutku dokumenta s te delavnice med drugim piše: "Boljša kakovost življenja je nekaj, k čemur stremimo vsi in če želimo spremembe na bolje udejanjiti v praksi, moramo doseči premik iz običajne osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji." V osnutku je tudi naslednji stavek: "Za stabilnost družbe in njeno zunanjo odpornost so ključnega pomena tudi socialna, prehranska, energetska in obrambna varnost."

 

Na prvi pogled bi se mnogi, ki se strinjamo s tem, da bi ključni cilj vsake družbe moralo biti boljše in bolj kakovostno življenje, takoj podpisali pod ta zapis. Toda želje so eno, realnost pa drugo. Skriti trik je namreč v zadnjem delu prvega omenjenega stavka, namreč v "premiku od osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji". Ključno vprašanje pa: kako neki lahko dosežemo blaginjo brez osredotočenosti (tudi) na gospodarsko rast?

 

 

Vizionarski šamani

 

Petdeset mislecev je torej uspelo zapisati stavek, ki namiguje, da je med gospodarsko rastjo in blaginjo protislovje. Ali pa vsaj, da je povezava med tema dvema pojmima problematična. Zato sem se začel spraševati, ali poznam katero državo, ki je ob zniževanju gospodarske rasti dosegala občutno izboljšanje blaginje prebivalstva. Ali pa državo, ki ob nizkem bruto domačem proizvodu omogoča svojim prebivalcem izjemno blaginjo. Seveda se je nisem spomnil.

 

Kaj se zgodi, ko se zgodi recesija, ko doživimo negativno gospodarsko rast, smo globoko občutili tudi v Sloveniji. Zato nas je lahko strah takšnih zapisov. Tudi drugi omenjeni stavek namreč povsem ignorira ustvarjanje dodane vrednosti, ki je v sodobnem svetu ključni temelj za ustvarjanje blaginje. V slogu tradicionalne slovenske vaške mentalitete, ki jo je v svoji knjigi Državljanski eseji odlično opisal Alojz Ihan, se vizionarji za leto 2050 osredotočajo na eksistenčne minimume - socialno, prehransko, obrambno in energetsko varnost.

 

Za tiste, ki morda ne veste, kako je prišlo v Sloveniji do prevladujoče vaške miselnosti, jo bom poskušal preprosto opisati. Zgodovinsko je nastala zato, ker Slovenci nikdar nismo bili veliki trgovci, navkljub Martinu Krpanu, ampak pretežno kmetje. Za razliko od zahodnoevropskih trgovskih narodov, ki so spoznali, da ena plus ena ni nujno dve, ampak je lahko tudi več, so se naši predniki borili za preživetje ob omejenih resursih, to je površinah njiv in polj, med številnimi hribi. Zato so bili prepričani, da dobijo nekaj več le, če kaj odtrgajo drugemu. Najbrž vas ta logika spominja tudi na današnjo Slovenijo, kajne?

 

Ob takšni vaški mentaliteti so tla zelo plodna za tiste, ki bi radi farbali ljudi, da je možno in celo nujno bistveno zvišati blaginjo, ne da bi bili osredotočeni (tudi) na gospodarsko rast. Privlačnost vseh svetovnih religije temelji na čudežih, ki ljudem omogočajo simbolno uresničitev njihovih neizvedljivih želja. Ni nujno, da je pri tem prisoten bog. Tudi komunizem je takšna religija. Dovolj je, da je prisoten kak novodobni šaman.

 

 

Frankovski šamani

 

Takšnih šamanov je danes veliko. Niso samo "vizionarji" takšni. Najdemo jih povsod tam, kjer so razočarani ljudje. Takšni so denimo tisti, ki so jemali kredite, nominirane v švicarskih frankih. Ko so se jim zaradi valutnega tveganja drastično zvišali obroki odplačevanja posojila, so se zagotovo počutili izigrane. To je človeška reakcija. Kmalu so jim prišli na pomoč šamani, poudarjajoč "krivico", ki se jim je zgodila. Začeli so se sodni postopki proti bankam, tistim zloveščim ustanovam, ki so itak vsega krive, tako po svetu kot v Sloveniji. Mimogrede, ko potrebujemo kredit, niso tako zlovešče, kajne?

 

No, ta teden smo izvedeli, da je prva tožba zoper banke v primeru "švicarjev' - padla. In na spletni strani Združenja Frank se jim je hitro zapisalo, da je bila odločitev znana že pred odločitvijo sodišča. Torej še preden je sodnik najbrž vedel, kakšna bo. Hja, najlažje se je iz poraza izviti s teorijo zarote.

 

Seveda dopuščam možnost, da so bili v konkretnih primerih nekateri posojilojemalci zavedeni. Vedno so šamani tudi na drugi strani. Vendar se še dobro spomnim, kako sem pred dobrimi desetimi leti tudi sam najemal posojilo, ko je bilo na voljo tudi takšno, nominirano v švicarskih frankih. V banki so mi ponudili vse možnosti, tudi pojasnili prednosti in slabosti. Predvsem pa se spomnim, da so bili takrat tudi mediji polni nasvetov, da so posojila v švicarskih frankih sicer ugodenjša, a tudi bolj tvegana. Nisem tvegal.

 

Potem pa se čez nekaj let tveganje uresniči in začne se vik in krik o krivicah in nesramnih neoliberalnih bankah. Kot da bi kredite jemali nepoučeni otroci. Zahteve pa drastične. Da naj se jim namreč povrne nastala škoda. Čeprav je bilo odplačevanje posojila v švicarskih frankih dolga leta ugodnejše kot odplačevanje evrskih posojil. Kdo bo torej vsem nam, ki smo najeli in odplačali posojila v evrih poplačal škodo, ker smo takrat plačali za posojilo več, kot pa če bi ga najeli v švicarskih frankih?

 

 

Eko energetski šamani

 

Boljše življenje so sanje vsakogar med nami. To je glavna mantra sodobnih šamanov. Ko ustvarjajo vizijo sodobnega sveta ali pa ko (navidez) branijo malega človeka v nesreči. Mantra današnje vizije sodobnega sveta je tudi krožno gospodarstvo. Brez dvoma izjemnega pomena za prihodnost planeta. Vprašanje pa je, kakšno krožno gospodarstvo želimo.

 

Decembra lani je predstavnik evropske kemijske industrije na posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije našega evropskega poslanca Igorja Šoltesa opozoril na navidez majhno, a pomembno distinkcijo. Krožno gospodarstvo je za rešitev prihodnjega razvoja sveta in Slovenije premalo. Potrebujemo konkurenčno krožno gospodarstvo. Ali drugače: če s krožnim gospodarjenjem ne bomo ustvarjali dodane vrednosti oziroma gospodarske rasti, nam bo ostajalo čedalje manj denarja za nove investicije v krožno gospodarstvo.

 

Tipičen primer je bila v preteklosti politika podpore obnovljivim virom energije. Danes bi lahko bistveno več investirali v obnovljive vire, če si ne bi privoščili nekajletne avanture v fotovoltaiko, ki je bila pregrešno draga in je krepko zvišala naše račune za elektriko. Nesamokritičnih šamanov med okoljevarstveniki ne boste slišali, da bi vam kdaj to razkrili. Kot vam dolga leta šamani, ki so zakuhali investicijsko pregrešni Teš 6, tega seveda niso razkrili.

 

Krožno gospodarstvo je torej absolutno treba podpreti, ampak tako, da bo tudi konkurenčno. Pazite se tistih, ki konkurenčnost zanemarjajo. Takšni običajno sadijo rožice ali pa imajo skrite namene.

 

 

Evroskeptični šamani

 

Novodobni šamani torej niso nujno zli. Lahko so le ideološko tako prepričani, da se niti ne zavedajo škode, ki jo povzročajo, ko ponujajo prazne sanje. Takšen primer sem slišal ta teden na Studiu ob 17h, ko je tekla razprava o prihodnosti Evropske unije. Eden od sogovornikov je kritiziral ureditev v EU, po kateri romunski delavec, ki je napoten v Nemčijo, dobi nižje plačilo kot domači nemški delavec na podobnem delovnem mestu.

 

Nesrečni Romun se res navidez lahko počuti opeharjenega. Toda drugi sogovornik v studiu je opozoril na druge plati medalje. Če Romunija ne bi vstopila v EU, ta delavec ne bi imel tolikšne možnosti delati v Nemčiji, kjer vendarle dobi višjo plačo kot doma. Tudi njegovo podjetje bi bilo manj konkurenčno, morda celo ne bi obstajalo. Navsezadnje pa ima ta delavec tudi možnost, da se preseli v Nemčijo ali v kako drugo državo EU in si poišče službo kot njen prebivalec. Če Romunija ne bi vstopila v EU, bi omenjeni delavec vse te dobrobiti skupne EU bistveno težje izkoristil. Zato dobro premislite, če vas nagovarja kak goreč evroskeptik: kako pa bi bilo, če Evropske unije sploh ne bi bilo?

 

 

Šamani so povsod

 

Novodobni šamani niso samo na področjih, ki sem jih naštel. Vsak dan se lahko pojavijo kjerkoli, kjer skušajo izkoristiti vaše želje in vaše nezadovoljstvo tako, da vam sadijo rožice. Pa najsi gre za potrošniške pravice, socialne pravice, ogrožanje planeta, vizijo idealnega planeta ali pa neizmerno željo po političnem uspehu ali bogastvu. Šamansko je bilo tudi menedžersko gibanje, ki je pred dobrimi desetimi leti nekritično opravičevalo vsakršne menedžerske odkupe pod zlagano znamko nacionalnega interesa, čeprav so bili številni mali delničarji prek delniških parkirišč pri tem drastično oškodovani.

 

Šamani so povsod. Pazite nase.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.760
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.489
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.843
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.361
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.246