Komentar

Pazite nase: sodobni šamani strašijo po Slovenji

Kdo vse nas vleče za nos, ker se znajdemo v težavah ali si samo želimo sanjske prihodnosti, pa se tega niti zavedamo ne? Idealne žrtve novodobnih slovenskih šamanov so predvsem razočarani ljudje, mantra, na katero se ujamejo, pa "boljše življenje".

11.05.2016 22:37
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   šamani   ekonomija   slovenija 2050

Šamansko je bilo tudi menedžersko gibanje, ki je nekritično opravičevalo menedžerske odkupe pod zlagano znamko nacionalnega interesa. Številni mali delničarji so bili pri tem drastično oškodovani.

Novembra 2015 je skupina petdesetih državljanov, predstavnikov različnih področij slovenske družbe, na tridnevni delavnici z naslovom "Prihodnost ni daleč. Slovenija 2050" sooblikovala prvi osnutek vizije Slovenije do leta 2050. Vizija Slovenije 2050 je del priprave nove Strategije razvoja Slovenije. V osnutku dokumenta s te delavnice med drugim piše: "Boljša kakovost življenja je nekaj, k čemur stremimo vsi in če želimo spremembe na bolje udejanjiti v praksi, moramo doseči premik iz običajne osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji." V osnutku je tudi naslednji stavek: "Za stabilnost družbe in njeno zunanjo odpornost so ključnega pomena tudi socialna, prehranska, energetska in obrambna varnost."

 

Na prvi pogled bi se mnogi, ki se strinjamo s tem, da bi ključni cilj vsake družbe moralo biti boljše in bolj kakovostno življenje, takoj podpisali pod ta zapis. Toda želje so eno, realnost pa drugo. Skriti trik je namreč v zadnjem delu prvega omenjenega stavka, namreč v "premiku od osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji". Ključno vprašanje pa: kako neki lahko dosežemo blaginjo brez osredotočenosti (tudi) na gospodarsko rast?

 

 

Vizionarski šamani

 

Petdeset mislecev je torej uspelo zapisati stavek, ki namiguje, da je med gospodarsko rastjo in blaginjo protislovje. Ali pa vsaj, da je povezava med tema dvema pojmima problematična. Zato sem se začel spraševati, ali poznam katero državo, ki je ob zniževanju gospodarske rasti dosegala občutno izboljšanje blaginje prebivalstva. Ali pa državo, ki ob nizkem bruto domačem proizvodu omogoča svojim prebivalcem izjemno blaginjo. Seveda se je nisem spomnil.

 

Kaj se zgodi, ko se zgodi recesija, ko doživimo negativno gospodarsko rast, smo globoko občutili tudi v Sloveniji. Zato nas je lahko strah takšnih zapisov. Tudi drugi omenjeni stavek namreč povsem ignorira ustvarjanje dodane vrednosti, ki je v sodobnem svetu ključni temelj za ustvarjanje blaginje. V slogu tradicionalne slovenske vaške mentalitete, ki jo je v svoji knjigi Državljanski eseji odlično opisal Alojz Ihan, se vizionarji za leto 2050 osredotočajo na eksistenčne minimume - socialno, prehransko, obrambno in energetsko varnost.

 

Za tiste, ki morda ne veste, kako je prišlo v Sloveniji do prevladujoče vaške miselnosti, jo bom poskušal preprosto opisati. Zgodovinsko je nastala zato, ker Slovenci nikdar nismo bili veliki trgovci, navkljub Martinu Krpanu, ampak pretežno kmetje. Za razliko od zahodnoevropskih trgovskih narodov, ki so spoznali, da ena plus ena ni nujno dve, ampak je lahko tudi več, so se naši predniki borili za preživetje ob omejenih resursih, to je površinah njiv in polj, med številnimi hribi. Zato so bili prepričani, da dobijo nekaj več le, če kaj odtrgajo drugemu. Najbrž vas ta logika spominja tudi na današnjo Slovenijo, kajne?

 

Ob takšni vaški mentaliteti so tla zelo plodna za tiste, ki bi radi farbali ljudi, da je možno in celo nujno bistveno zvišati blaginjo, ne da bi bili osredotočeni (tudi) na gospodarsko rast. Privlačnost vseh svetovnih religije temelji na čudežih, ki ljudem omogočajo simbolno uresničitev njihovih neizvedljivih želja. Ni nujno, da je pri tem prisoten bog. Tudi komunizem je takšna religija. Dovolj je, da je prisoten kak novodobni šaman.

 

 

Frankovski šamani

 

Takšnih šamanov je danes veliko. Niso samo "vizionarji" takšni. Najdemo jih povsod tam, kjer so razočarani ljudje. Takšni so denimo tisti, ki so jemali kredite, nominirane v švicarskih frankih. Ko so se jim zaradi valutnega tveganja drastično zvišali obroki odplačevanja posojila, so se zagotovo počutili izigrane. To je človeška reakcija. Kmalu so jim prišli na pomoč šamani, poudarjajoč "krivico", ki se jim je zgodila. Začeli so se sodni postopki proti bankam, tistim zloveščim ustanovam, ki so itak vsega krive, tako po svetu kot v Sloveniji. Mimogrede, ko potrebujemo kredit, niso tako zlovešče, kajne?

 

No, ta teden smo izvedeli, da je prva tožba zoper banke v primeru "švicarjev' - padla. In na spletni strani Združenja Frank se jim je hitro zapisalo, da je bila odločitev znana že pred odločitvijo sodišča. Torej še preden je sodnik najbrž vedel, kakšna bo. Hja, najlažje se je iz poraza izviti s teorijo zarote.

 

Seveda dopuščam možnost, da so bili v konkretnih primerih nekateri posojilojemalci zavedeni. Vedno so šamani tudi na drugi strani. Vendar se še dobro spomnim, kako sem pred dobrimi desetimi leti tudi sam najemal posojilo, ko je bilo na voljo tudi takšno, nominirano v švicarskih frankih. V banki so mi ponudili vse možnosti, tudi pojasnili prednosti in slabosti. Predvsem pa se spomnim, da so bili takrat tudi mediji polni nasvetov, da so posojila v švicarskih frankih sicer ugodenjša, a tudi bolj tvegana. Nisem tvegal.

 

Potem pa se čez nekaj let tveganje uresniči in začne se vik in krik o krivicah in nesramnih neoliberalnih bankah. Kot da bi kredite jemali nepoučeni otroci. Zahteve pa drastične. Da naj se jim namreč povrne nastala škoda. Čeprav je bilo odplačevanje posojila v švicarskih frankih dolga leta ugodnejše kot odplačevanje evrskih posojil. Kdo bo torej vsem nam, ki smo najeli in odplačali posojila v evrih poplačal škodo, ker smo takrat plačali za posojilo več, kot pa če bi ga najeli v švicarskih frankih?

 

 

Eko energetski šamani

 

Boljše življenje so sanje vsakogar med nami. To je glavna mantra sodobnih šamanov. Ko ustvarjajo vizijo sodobnega sveta ali pa ko (navidez) branijo malega človeka v nesreči. Mantra današnje vizije sodobnega sveta je tudi krožno gospodarstvo. Brez dvoma izjemnega pomena za prihodnost planeta. Vprašanje pa je, kakšno krožno gospodarstvo želimo.

 

Decembra lani je predstavnik evropske kemijske industrije na posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije našega evropskega poslanca Igorja Šoltesa opozoril na navidez majhno, a pomembno distinkcijo. Krožno gospodarstvo je za rešitev prihodnjega razvoja sveta in Slovenije premalo. Potrebujemo konkurenčno krožno gospodarstvo. Ali drugače: če s krožnim gospodarjenjem ne bomo ustvarjali dodane vrednosti oziroma gospodarske rasti, nam bo ostajalo čedalje manj denarja za nove investicije v krožno gospodarstvo.

 

Tipičen primer je bila v preteklosti politika podpore obnovljivim virom energije. Danes bi lahko bistveno več investirali v obnovljive vire, če si ne bi privoščili nekajletne avanture v fotovoltaiko, ki je bila pregrešno draga in je krepko zvišala naše račune za elektriko. Nesamokritičnih šamanov med okoljevarstveniki ne boste slišali, da bi vam kdaj to razkrili. Kot vam dolga leta šamani, ki so zakuhali investicijsko pregrešni Teš 6, tega seveda niso razkrili.

 

Krožno gospodarstvo je torej absolutno treba podpreti, ampak tako, da bo tudi konkurenčno. Pazite se tistih, ki konkurenčnost zanemarjajo. Takšni običajno sadijo rožice ali pa imajo skrite namene.

 

 

Evroskeptični šamani

 

Novodobni šamani torej niso nujno zli. Lahko so le ideološko tako prepričani, da se niti ne zavedajo škode, ki jo povzročajo, ko ponujajo prazne sanje. Takšen primer sem slišal ta teden na Studiu ob 17h, ko je tekla razprava o prihodnosti Evropske unije. Eden od sogovornikov je kritiziral ureditev v EU, po kateri romunski delavec, ki je napoten v Nemčijo, dobi nižje plačilo kot domači nemški delavec na podobnem delovnem mestu.

 

Nesrečni Romun se res navidez lahko počuti opeharjenega. Toda drugi sogovornik v studiu je opozoril na druge plati medalje. Če Romunija ne bi vstopila v EU, ta delavec ne bi imel tolikšne možnosti delati v Nemčiji, kjer vendarle dobi višjo plačo kot doma. Tudi njegovo podjetje bi bilo manj konkurenčno, morda celo ne bi obstajalo. Navsezadnje pa ima ta delavec tudi možnost, da se preseli v Nemčijo ali v kako drugo državo EU in si poišče službo kot njen prebivalec. Če Romunija ne bi vstopila v EU, bi omenjeni delavec vse te dobrobiti skupne EU bistveno težje izkoristil. Zato dobro premislite, če vas nagovarja kak goreč evroskeptik: kako pa bi bilo, če Evropske unije sploh ne bi bilo?

 

 

Šamani so povsod

 

Novodobni šamani niso samo na področjih, ki sem jih naštel. Vsak dan se lahko pojavijo kjerkoli, kjer skušajo izkoristiti vaše želje in vaše nezadovoljstvo tako, da vam sadijo rožice. Pa najsi gre za potrošniške pravice, socialne pravice, ogrožanje planeta, vizijo idealnega planeta ali pa neizmerno željo po političnem uspehu ali bogastvu. Šamansko je bilo tudi menedžersko gibanje, ki je pred dobrimi desetimi leti nekritično opravičevalo vsakršne menedžerske odkupe pod zlagano znamko nacionalnega interesa, čeprav so bili številni mali delničarji prek delniških parkirišč pri tem drastično oškodovani.

 

Šamani so povsod. Pazite nase.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
8
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.639
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.842
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.156
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.801
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.928
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.853
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.405
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.036
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.580
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.982