Komentar

Kako se rojevajo astronomske cene vizualne umetnosti

Malevičev Supremus št. 56 je za rusko kulturo neprecenljiv, na trgu pa bi lahko dosegel ceno 240.000.000 evrov. Kofetarica Ivane Kobilce je za slovensko kulturo neprecenljiva, na trgu pa bi lahko zaradi pozornosti, ki jo je bila deležna na Pariškem salonu leta 1891, dosegla ceno do 300.000 eur.

15.05.2016 08:14
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   muzejo   marina abramović   ivana kobilca   maljevič

Cene so tako visoke, ker na ta način obvarujemo umetnine pred obsedenci in špekulanti z umetnostjo, ki bi lahko s svojimi ciljanimi nakupi prišli do umetnin, ki so pomembne za vse človeštvo.

Muzeji vizualnih umetnosti gradijo svoje zbirke konceptualno premišljeno in strukturirano, manifestirajo pa jih z odgovornimi razstavnimi projekti. Nova postavitev zbirke vzhodnoevropske umetnosti v MSUM v Ljubljani je imela otvoritev svoje najnovejše edicije v dneh pred prvomajskimi prazniki. Vsaka javna muzejska zbirka je podvržena profesionalnemu razumu. Razum mora previdno sešteti silnice obstoječih umetniških muzejskih kolosov in bienalnih vektorjev. Zbirke so podvržene tudi taktikam in trikom zasebnih galerij, podvržene so avkcijskim, kapitalskim vrtalnim strojem, ki vanje vdirajo s svojimi kapitalskimi naložbami. Umetnost je tudi naložba.

 

Zbirka je seštevek vseh naštetih ravni. Predvsem pa je vsaka javna zbirka podvržena državnim geopolitikam in usmerjenim državnim investicijam. Kultura umetniških zbirk je sestavljena iz množice značilnosti, ki jo določajo. Nekatere so skupne z drugimi zbirkami, medtem ko druge zbirke poudarjeno ločujejo svojo zbirko. Zbirka se gradi na razliki. Bodimo didaktični: bralec, če se sprašuješ, zakaj imajo določene umetnine nerazumno visoke cene, je odgovor preprost. S ceno postane umetnina vrhunsko varovana. Malevičeva umetnina Supremus št. 56 je za rusko kulturo neprecenljiva, na trgu pa bi lahko dosegla ceno 240.000.000 evrov. Umetnina Kofetarica Ivane Kobilce je za slovensko kulturo neprecenljiva, na trgu pa bi lahko dosegla zaradi pozornosti, ki jo je bila deležna na Pariškem salonu leta 1891, ceno do 300.000 eur. Cene so tako visoke, ker na ta način obvarujemo umetnine pred obsedenci in špekulanti z umetnostjo, ki bi lahko s svojimi ciljanimi nakupi prišli do umetnin, ki so pomembne za vse človeštvo. Tako bi jih osamili in jih samo oni oboževali ter malikovali v svojih trezorjih. Mnogokrat se je to zgodilo.

 

Vrednost slike določijo dejavniki:

 

a.) stroka, umetnostna zgodovina, ki s pomočjo zgodovinske distance oblikuje teorijo stilne formacije, ta pa se potrjuje v točno določeni umetnini oziroma v nizu umetnin, proizvedenih v istem času.

 

b.)  prvenstvo umetnine oziroma datum nastanka znotraj stilne formacije oblikuje vrednost. Zamudništvo je negativna kategorija v umetnosti.

 

c.) vidnost umetnine, ki jo lahko dosežemo na različne načine, največkrat s strokovno in drugo polemiko o sami umetnini, z metodo "to je umetnina, to ni umetnina" ter jo segrejemo do stopnje vidnega, do žarjenja. S tem dosežemo prepoznavnost umetnine.

 

d.) s kapitalskimi konceptualnimi triki.

 

 

Mnogokrat se zgodi, da umetnina postane menjalna valuta zločincev različnih formatov, različnih vojnih situacij zgodovinskih presečišč. Izbrane umetnine točno določenega časa zavarujemo in zaščitimo z besedno zvezo "umetnina je neprecenljiva za našo kulturo" istočasno pa jo opremimo z ogromno ceno. Tako postane umetnina visoko varovana!

 

Zbirka Arteast 2000+ je nabor umetniških del, ki izhajajo od Tržaškega zaliva do Urala po letu 1950. V zbirki Arteast 2000+ ni nič prepuščeno naključju, zato menim, da je vse selekcionirano in manifestirano z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti. Predvsem pa v zbirki ne vidim slovenske vesele provincionalnosti, provincionalne nadutosti, ki razstavlja generične avtoritete "tako kot v Parizu", "tako kot v Rimu", "tako kot v New Yorku". Provincialnost si sama sebe predstavlja, da je vsaj tako pomembna kot tisto, kar razstavlja. Največkrat razstavlja generirane umetnike umetniških centrov s pomočjo umetniških fundacij.

 

Naslov najnovejše razstave v vrsti manifestacij zbirke Arteast 2000+ je Nizkoproračunske utopije, ki bo trajala vse do 11. septembra 2016. Tako imaš bralec Portala PLUS več kot dovolj časa, da si jo natančno ogledaš v muzejskem kompleksu Metelkove. Naj ponovim tisočič samemu sebi in vsem: vse, kar živim v umetnosti, je podvrženo moji pristrastnosti! Zato bom za razliko od umetnostnih zgodovinarjev Muzeja sodobne umetnosti, ki morajo slediti metodologijam zapletnih in nevarnih vrednostnih razmerij, sledil moji umetniški brezprizivnosti, ki me povezuje z umetniki in umetninami iz zbirke Atreast 2000+. Predvsem s tistimi, ki so mi najbližji v mojih biografskih mizanscenah. S tistimi, ki sem jih srečeval, ali pa s tistimi, katerih umetnine sem srečal, še preden sem umetnika ali umetnico osebno srečal. Predvsem pa tiste, ki jih nisem nikoli srečal, srečal pa sem njihove umetnine, ki so zgradile moje odraščanje.

 

Seveda sem najbolj pristrasten do lastne mreže, ki me povezuje z umetnostjo Dunje Zupančič in Mihe Turšiča. Na drugi ravni z mrežo, ki me povezuje z Ilijo Kabakovim, na tretji ravni pa z dvema mrežama, ki me enakovredno povezujeta, prva z Marino Abramović, druga pa Mladenom Stilinovićem. Na koncu koncev nastopi mreža vseh mrež, zbirka, ki me poveže z vsemi v mreži, z Miroslavom Balko, Marjetico Potrč, Ivanom Piceljem, Jasmino Cibic. Poveže me z mojo lepo subjektiviteto, z mojim obsesivnim evropskim individualizmom.

 

Nasprotno od mojih skrajnosti stojijo vnaprej formulirane poklicne uravnovešenosti, polne ambientalnih narativov ter orientacijskih koordinat, ki jih razporejajo umetnostni zgodovinarji. Umetnostni zgodovinar je poklic, ki rezultira v najkompleksnejših metafizičnih razsežnostih. To je zagotovo najpronicljivejši od vseh poklicev duhovnosti, natančnejši od vseh vračev vseh religij.

 

Postgravitacijska mreža je na razstavi Nizkoproračunske utopije postavljena v ambient artizacije prostora: v območje vprašanj, ki naseljujejo prostor dobesedno z orodji utopičnih zavesti. Skupaj z "Novimi tendencami" manifestirajo odločilne pobude nove kinetike, oblikuje zemeljsko kozmično vzpostavitev kot tehnološki krog polnopomenskosti.

 

Kdaj ugasne luč razuma? Kdaj nastopi začetek vizualnega prehajanja? Kdaj stopnjujemo ritmičnost videnega v petdesetletnem intervalu umetnosti? Umetnostni zgodovinar organizira različnosti v stilno enotnost. V stil časa.

 

Mreža Ilije Kabakova: Ilija vsa desetletja sledi dekonstrukciji ideoloških iluzij ter na novo vzpostavlja skozi otroške ilustracije nove konceptualne iluzije. Nove samoprevare. V naslednji časovni potezi Ilija gradi makete in modele utopičnih novoveških svetišč. Ideološki kič novih svetišč se odziva z radikalno ironizacijo vsega obstoječega. Edicije knjig, kriterijev in kontekstov v gledalcu sprožajo distanco do zahodne konceptualne umetnosti, istočanso pa v različnih časovnih intervalih pritegnejo v mrežo umetnike, kot so Vitalij Komar, Aleks Melamid in Vadim Fiškin.

 

Mreža Mladena Stilinovića: Mladen vzpostavlja kozmično zavest o mnogoterem odnosu med tekstualnostjo slike in vzorcem višjega reda, besedo. Umetnina pri Stilinoviću postane vrhovna intelektualna intervencija, projecirana v neposredno bližino ideološke plakatne stvarnosti, ki obojestransko sproža veličastne nesmisle, predvsem pa ideološka preigravanja. Kot takšna mreži množico lingvističnih neoavantgardnih absurdov.

 

Mreža Marine Abramović: Marina zastavi svoje telo kot osebno investicijo, namenjeno vizualnemu pogledu. Dekonstrukcija pri Marini Abramović je dobesedna: razreži mi jezik, udari me v govor, ubij mojo telesnost, razveseli se mojega umora. Bolečina ni več lingvistična igra z jezikom, temveč je jezik dobesedna bolečina. Bolečina, vzpostavljena z dobesedno ogroženostjo telesa v različnih ceremonijah časa. Začudnost Abramovićeve se prenese na mnoga mučena telesa biopolitike. Mreža se razširi v vse smeri, med drugim tudi na Tanjo Ostojić, ki bolečino digitalizira in istočasno razprodaja. Razprodaja duhovne vertikale pa boli, boli, joj, kako boli!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
18
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?
2
06.11.2020 06:00
Že kar nekaj časa je minilo od zgodovinskega dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Gluha loza: Kratek zapis o balkanoidnosti
7
05.11.2020 12:56
Kar najbolj osuplja v teh dneh rezke medsebojne konfrontacije, je popolna, vsestranska odpoved slovenskega kulturnega ter ... Več.
Piše: Andrej Lokar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.547
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.603
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.619
04/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.197
05/
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
Božo Cerar
Ogledov: 2.237
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.095
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.834
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.434
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.007
10/
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.865