Komentar

Slovenskih 25: Sončno popoldne na rimski terasi in molitev za Gorbačova

Ob bližajoči se 25. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije začenjamo s serijo prispevkov "Slovenskih 25", v katerih bodo tedanji in sedanji politiki, novinarji, poslovneži, intelektualci in umetniki strinili svoje misli in občutke na temo četrt stoletja svoje in naše domovine. Da nam ne bi kdo očital omejevanje svobode izražanja in vesti, bodo vsi prispevki odprti za komentarje bralcev.

13.05.2016 20:41
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropa   slovenija   jelcin   gorbačov   rusija   amerika   plebiscit   1991

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenija ni dosegla državnosti samo na bojnem polju, ampak tudi - če ne predvsem - na diplomatskem parketu.

Danes je moderno govoriti, da si ne pustimo ukazovati od Washingtona. Leta 1937 za Edvarda Kocbeka niso bila sprejemljiva niti navodila iz Rima niti iz Moskve. 26. (ne 27.) aprila 1941 so ustanovitelji Protimperialistične fronte menili, da sta Moskva in Berlin prijateljski, London in Pariz pa sovražni prestolnici. Posrečene izbire prestolnic, ki so bile pomembne tudi za slovensko osamosvojitev.

 

V začetku maja 1991 (torej 25 let nazaj), ko sem bil pri krščanskih demokratih (Amintore Fanfani, Arnaldo Forlani) v Rimu, in 14. maja, ko sva bila z Lojzetom Peterletom pri Borisu Jelcinu v Moskvi, še ni bilo jasno, ali bo Slovenija uspela s svojo zahtevo po razvezi od Jugoslavije, predvsem pa ni bilo jasno, ali bo mogoče spor rešiti na miren način, ali bo letelo perje - ali še kaj hujšega?

 

 

Italijanske skrbi in strahovi

 

O rimskem sestanku sem govoril 25 let post festum (18. aprila 2016) na konferenci Evropske pravne fakultete o osnutku nove evropske ustave, ki ga je napisal Peter Jambrek. Konference se je udeležil tudi francoski sodnik Robert Badinter, ki je konec leta 1991 napisal znamenita "mnenja", na podlagi katerih je Slovenija dosegla mednarodno priznanje in postala samostojna država. Mimogrede: Slovenija ni dosegla državnosti samo na bojnem polju, ampak tudi - če ne predvsem - na diplomatskem parketu.

 

Takrat pred petindvajsetimi leti je bilo sončno in toplo popoldne, pogovor na terasi Fanfanijevega elegantnega rimskega stanovanja, v katerem sem poskušal razložiti razvezovanje v Jugoslaviji, je trajal približno tri ure. Moj prvi namen je bil - ko nam je še precej manjkalo do mednarodnega priznanja in veljave slovenske diplomacije - navezati stike z italijansko politiko in vplivnim ljudem sporočiti, kaj Slovenija pričakuje od mednarodne skupnosti. Nekaterih opazk bistrega italijanskega politika takrat nisem cenil enako, kot sem jih cenil pozneje. V vsakem primeru sem jaz govoril o ločevanju, Fanfani pa ravno nasprotno, o povezovanju. Povedal je, da vsak dan moli za Gorbačova, s katerim sta bila - tako sem razumel - velika prijatelja. Fanfanija (z njim pa najbrž še mnoge druge evropske politike) je najbolj skrbelo pomanjkanje "lepila" (uporabljena je bila italijanska beseda "colla") po krizi socialističnih sistemov. Nekoč je socialistični imperij skupaj držalo lepilo komunizma, ki se je porabilo in je popustilo. Cel svet, je rekel Fanfani, išče novo vezivo, vendar ga ne najde oz. ga ne zna uporabiti. Skrbi ga tudi usoda Evropske gospodarske skupnosti, ki po koncu hladne vojne potrebuje novo vezivo.

 

 

Američani v Beogradu

 

O Fanfanijevih skrbeh in o krizi Sovjetske zveze smo govorili nekaj dni pozneje v Moskvi. Sovjetska zveza, je nama s Peterletom povedal Boris Jelcin, bo razpadla. To sporočilo je za naju in za Slovenijo pomenilo velikansko olajšanje, malo manjše pa za Miloševića. Predvsem je razveljavljalo argument zahodnih državnikov, češ da bi razpad Jugoslavije pomenil slab zgled za Sovjetsko zvezo, katere razpad bi bil katastrofa. Pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze so svarili - in nehote prižigali zeleno luč Markoviću in Jugoslovanski ljudski armadi - tudi iz Washingtona. S tem v zvezi je bil pomemben obisk Jamesa Bakerja v Beogradu 21. junija 1991, torej nekaj dni pred jugoslovanskim vojaški udarom, s katerim si je Jugoslavija - podobno kot Sovjetska zveza avgusta 1991 - dokončno polomila zobe. Razlika med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je bila, da se je zarotniška zgodba v Moskvi končala hitreje kot v Beogradu oziroma v Ljubljani. Agonija Sovjetske zveze in Gorbačova je trajala do božiča 1991, agonija Jugoslavije in Miloševića pa do jeseni leta 2000. Počasnejša - npr. od bivših sovjetskih republik Estonije, Latvije in Litve - je bila tudi Slovenija. Ob tem je treba reči, da je Slovenija s svojim osvobodilnim gibanjem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ujela korak z osvobodilnimi gibanji v Vzhodni Evropi. Navsezadnje smo Majniško deklaracijo 1989 objavili pred padcem Berlinskega zidu. Velikanskim pospeškom, ko so imeli Slovenijo za "najboljšo učenko v razredu",  je sledilo obdobje omahovanja.

 

 

Med Moskvo in Washingtonom

 

Ob tej priložnosti kaže spomniti, da je rusko priznanje slovenske neodvisnosti prehitelo ameriško za dva meseca. S tem seveda ni rečeno, da se je mogoče strinjati s politiko Jelcinovega naslednika Vladimirja Putina. Ko bi bil leta 1991 na prizorišču namesto Gorbačova ali Jelcina, bi se slovenska zgodba morda zasukala drugače. Bi si kdo v Sloveniji želel drugačnega razpleta osamosvojitvenega dogajanja in si zato tako vroče želi Putinovega prihoda k Ruski kapelici? Seveda Putin v Slovenijo ne prihaja prvič. Njegov prvi obisk je bil najboljši, ker je poleg njega prišel tudi George Bush. (Zato sem nekaj tednov nazaj na tem mestu predlagal, naj Slovenijo obišče tudi Obama.)

 

Problem je v tem, da je Slovenija temeljito poslabšala odnose z Združenimi državami Amerike, ki so - kljub vsemu - naš najbolj zanesljivi zaveznik. Slovensko omahovanje in signali "iz ozadja" so Američane odvrnili od vključitve Slovenije v NATO leta 1997. Takrat so Čehi, Madžari in Poljaki prehiteli "najboljšo učenko v razredu".

 

 

Sami sebi največja nevarnost

 

K obupni slovenski podobi v NATO in v EU niso prispevali le slovensko-ruski manevri, ampak tudi razmere v Slovenski vojski. Društva in posameznike iz gibanja za neodvisnost Slovenije - in vrednote slovenske osamosvojitve - še vedno mučijo spomini na razorožitev slovenske Teritorialne obrambe spomladi leta 1991, zato si prizadevajo za zadoščenje. Ne bi pa smeli pozabiti, da je najnovejšo razorožitev slovenske vojske povzročilo slovensko pravosodje z afero Patria. V tem trenutku je slovenska vojska zdesetkana in razorožena, saj - menda - nima niti streliva za puške. Kdo si bo po tem polomu še upal kupovati kakršnokoli vojaško opremo? Škode, ki si jo naredimo sami, ne morejo narediti niti sankcije OZN niti teroristi niti morebitni tuji napadalci.

 

Nazaj k Evropi. Evropsko skupnost so ustanovili za spravo med Francozi in Nemci. Vmes so sprejemali države, ki so se otresle diktatur (Grčija, Španija, Portugalska). Po koncu hladne vojne smo se lotili bolj ambicioznega projekta: sprave med Vzhodom in Zahodom, med socialisti in kapitalisti. Med komunisti in demokrati? Kako težko je doseči takšno spravo, vemo iz lastne izkušnje: spomnimo se pomenljive trditve bivšega slovenskega predsednika, da se je Berlinski zid "podrl na obe strani". Se bomo Slovenci učili od Titove Jugoslavije, od Nemške demokratične republike in Putinove Rusije?? Ali vseeno rajši od Amerike, članic NATO in Evropske unije?

 

Navseadnje nas obvezujeta plebiscit 1990 in referendum 2003.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
10
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.677
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.540
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.749
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.403
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.033
06/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.285
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.558
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.486
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.474
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.322