Komentar

Slovenskih 25: Sončno popoldne na rimski terasi in molitev za Gorbačova

Ob bližajoči se 25. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije začenjamo s serijo prispevkov "Slovenskih 25", v katerih bodo tedanji in sedanji politiki, novinarji, poslovneži, intelektualci in umetniki strinili svoje misli in občutke na temo četrt stoletja svoje in naše domovine. Da nam ne bi kdo očital omejevanje svobode izražanja in vesti, bodo vsi prispevki odprti za komentarje bralcev.

13.05.2016 20:41
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropa   slovenija   jelcin   gorbačov   rusija   amerika   plebiscit   1991

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenija ni dosegla državnosti samo na bojnem polju, ampak tudi - če ne predvsem - na diplomatskem parketu.

Danes je moderno govoriti, da si ne pustimo ukazovati od Washingtona. Leta 1937 za Edvarda Kocbeka niso bila sprejemljiva niti navodila iz Rima niti iz Moskve. 26. (ne 27.) aprila 1941 so ustanovitelji Protimperialistične fronte menili, da sta Moskva in Berlin prijateljski, London in Pariz pa sovražni prestolnici. Posrečene izbire prestolnic, ki so bile pomembne tudi za slovensko osamosvojitev.

 

V začetku maja 1991 (torej 25 let nazaj), ko sem bil pri krščanskih demokratih (Amintore Fanfani, Arnaldo Forlani) v Rimu, in 14. maja, ko sva bila z Lojzetom Peterletom pri Borisu Jelcinu v Moskvi, še ni bilo jasno, ali bo Slovenija uspela s svojo zahtevo po razvezi od Jugoslavije, predvsem pa ni bilo jasno, ali bo mogoče spor rešiti na miren način, ali bo letelo perje - ali še kaj hujšega?

 

 

Italijanske skrbi in strahovi

 

O rimskem sestanku sem govoril 25 let post festum (18. aprila 2016) na konferenci Evropske pravne fakultete o osnutku nove evropske ustave, ki ga je napisal Peter Jambrek. Konference se je udeležil tudi francoski sodnik Robert Badinter, ki je konec leta 1991 napisal znamenita "mnenja", na podlagi katerih je Slovenija dosegla mednarodno priznanje in postala samostojna država. Mimogrede: Slovenija ni dosegla državnosti samo na bojnem polju, ampak tudi - če ne predvsem - na diplomatskem parketu.

 

Takrat pred petindvajsetimi leti je bilo sončno in toplo popoldne, pogovor na terasi Fanfanijevega elegantnega rimskega stanovanja, v katerem sem poskušal razložiti razvezovanje v Jugoslaviji, je trajal približno tri ure. Moj prvi namen je bil - ko nam je še precej manjkalo do mednarodnega priznanja in veljave slovenske diplomacije - navezati stike z italijansko politiko in vplivnim ljudem sporočiti, kaj Slovenija pričakuje od mednarodne skupnosti. Nekaterih opazk bistrega italijanskega politika takrat nisem cenil enako, kot sem jih cenil pozneje. V vsakem primeru sem jaz govoril o ločevanju, Fanfani pa ravno nasprotno, o povezovanju. Povedal je, da vsak dan moli za Gorbačova, s katerim sta bila - tako sem razumel - velika prijatelja. Fanfanija (z njim pa najbrž še mnoge druge evropske politike) je najbolj skrbelo pomanjkanje "lepila" (uporabljena je bila italijanska beseda "colla") po krizi socialističnih sistemov. Nekoč je socialistični imperij skupaj držalo lepilo komunizma, ki se je porabilo in je popustilo. Cel svet, je rekel Fanfani, išče novo vezivo, vendar ga ne najde oz. ga ne zna uporabiti. Skrbi ga tudi usoda Evropske gospodarske skupnosti, ki po koncu hladne vojne potrebuje novo vezivo.

 

 

Američani v Beogradu

 

O Fanfanijevih skrbeh in o krizi Sovjetske zveze smo govorili nekaj dni pozneje v Moskvi. Sovjetska zveza, je nama s Peterletom povedal Boris Jelcin, bo razpadla. To sporočilo je za naju in za Slovenijo pomenilo velikansko olajšanje, malo manjše pa za Miloševića. Predvsem je razveljavljalo argument zahodnih državnikov, češ da bi razpad Jugoslavije pomenil slab zgled za Sovjetsko zvezo, katere razpad bi bil katastrofa. Pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze so svarili - in nehote prižigali zeleno luč Markoviću in Jugoslovanski ljudski armadi - tudi iz Washingtona. S tem v zvezi je bil pomemben obisk Jamesa Bakerja v Beogradu 21. junija 1991, torej nekaj dni pred jugoslovanskim vojaški udarom, s katerim si je Jugoslavija - podobno kot Sovjetska zveza avgusta 1991 - dokončno polomila zobe. Razlika med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je bila, da se je zarotniška zgodba v Moskvi končala hitreje kot v Beogradu oziroma v Ljubljani. Agonija Sovjetske zveze in Gorbačova je trajala do božiča 1991, agonija Jugoslavije in Miloševića pa do jeseni leta 2000. Počasnejša - npr. od bivših sovjetskih republik Estonije, Latvije in Litve - je bila tudi Slovenija. Ob tem je treba reči, da je Slovenija s svojim osvobodilnim gibanjem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ujela korak z osvobodilnimi gibanji v Vzhodni Evropi. Navsezadnje smo Majniško deklaracijo 1989 objavili pred padcem Berlinskega zidu. Velikanskim pospeškom, ko so imeli Slovenijo za "najboljšo učenko v razredu",  je sledilo obdobje omahovanja.

 

 

Med Moskvo in Washingtonom

 

Ob tej priložnosti kaže spomniti, da je rusko priznanje slovenske neodvisnosti prehitelo ameriško za dva meseca. S tem seveda ni rečeno, da se je mogoče strinjati s politiko Jelcinovega naslednika Vladimirja Putina. Ko bi bil leta 1991 na prizorišču namesto Gorbačova ali Jelcina, bi se slovenska zgodba morda zasukala drugače. Bi si kdo v Sloveniji želel drugačnega razpleta osamosvojitvenega dogajanja in si zato tako vroče želi Putinovega prihoda k Ruski kapelici? Seveda Putin v Slovenijo ne prihaja prvič. Njegov prvi obisk je bil najboljši, ker je poleg njega prišel tudi George Bush. (Zato sem nekaj tednov nazaj na tem mestu predlagal, naj Slovenijo obišče tudi Obama.)

 

Problem je v tem, da je Slovenija temeljito poslabšala odnose z Združenimi državami Amerike, ki so - kljub vsemu - naš najbolj zanesljivi zaveznik. Slovensko omahovanje in signali "iz ozadja" so Američane odvrnili od vključitve Slovenije v NATO leta 1997. Takrat so Čehi, Madžari in Poljaki prehiteli "najboljšo učenko v razredu".

 

 

Sami sebi največja nevarnost

 

K obupni slovenski podobi v NATO in v EU niso prispevali le slovensko-ruski manevri, ampak tudi razmere v Slovenski vojski. Društva in posameznike iz gibanja za neodvisnost Slovenije - in vrednote slovenske osamosvojitve - še vedno mučijo spomini na razorožitev slovenske Teritorialne obrambe spomladi leta 1991, zato si prizadevajo za zadoščenje. Ne bi pa smeli pozabiti, da je najnovejšo razorožitev slovenske vojske povzročilo slovensko pravosodje z afero Patria. V tem trenutku je slovenska vojska zdesetkana in razorožena, saj - menda - nima niti streliva za puške. Kdo si bo po tem polomu še upal kupovati kakršnokoli vojaško opremo? Škode, ki si jo naredimo sami, ne morejo narediti niti sankcije OZN niti teroristi niti morebitni tuji napadalci.

 

Nazaj k Evropi. Evropsko skupnost so ustanovili za spravo med Francozi in Nemci. Vmes so sprejemali države, ki so se otresle diktatur (Grčija, Španija, Portugalska). Po koncu hladne vojne smo se lotili bolj ambicioznega projekta: sprave med Vzhodom in Zahodom, med socialisti in kapitalisti. Med komunisti in demokrati? Kako težko je doseči takšno spravo, vemo iz lastne izkušnje: spomnimo se pomenljive trditve bivšega slovenskega predsednika, da se je Berlinski zid "podrl na obe strani". Se bomo Slovenci učili od Titove Jugoslavije, od Nemške demokratične republike in Putinove Rusije?? Ali vseeno rajši od Amerike, članic NATO in Evropske unije?

 

Navseadnje nas obvezujeta plebiscit 1990 in referendum 2003.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,158
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,577
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,425
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,365
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,545
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,321
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,966
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 670
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,359
10/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 458