Komentar

Slovenskih 25: Sončno popoldne na rimski terasi in molitev za Gorbačova

Ob bližajoči se 25. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije začenjamo s serijo prispevkov "Slovenskih 25", v katerih bodo tedanji in sedanji politiki, novinarji, poslovneži, intelektualci in umetniki strinili svoje misli in občutke na temo četrt stoletja svoje in naše domovine. Da nam ne bi kdo očital omejevanje svobode izražanja in vesti, bodo vsi prispevki odprti za komentarje bralcev.

13.05.2016 20:41
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropa   slovenija   jelcin   gorbačov   rusija   amerika   plebiscit   1991

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenija ni dosegla državnosti samo na bojnem polju, ampak tudi - če ne predvsem - na diplomatskem parketu.

Danes je moderno govoriti, da si ne pustimo ukazovati od Washingtona. Leta 1937 za Edvarda Kocbeka niso bila sprejemljiva niti navodila iz Rima niti iz Moskve. 26. (ne 27.) aprila 1941 so ustanovitelji Protimperialistične fronte menili, da sta Moskva in Berlin prijateljski, London in Pariz pa sovražni prestolnici. Posrečene izbire prestolnic, ki so bile pomembne tudi za slovensko osamosvojitev.

 

V začetku maja 1991 (torej 25 let nazaj), ko sem bil pri krščanskih demokratih (Amintore Fanfani, Arnaldo Forlani) v Rimu, in 14. maja, ko sva bila z Lojzetom Peterletom pri Borisu Jelcinu v Moskvi, še ni bilo jasno, ali bo Slovenija uspela s svojo zahtevo po razvezi od Jugoslavije, predvsem pa ni bilo jasno, ali bo mogoče spor rešiti na miren način, ali bo letelo perje - ali še kaj hujšega?

 

 

Italijanske skrbi in strahovi

 

O rimskem sestanku sem govoril 25 let post festum (18. aprila 2016) na konferenci Evropske pravne fakultete o osnutku nove evropske ustave, ki ga je napisal Peter Jambrek. Konference se je udeležil tudi francoski sodnik Robert Badinter, ki je konec leta 1991 napisal znamenita "mnenja", na podlagi katerih je Slovenija dosegla mednarodno priznanje in postala samostojna država. Mimogrede: Slovenija ni dosegla državnosti samo na bojnem polju, ampak tudi - če ne predvsem - na diplomatskem parketu.

 

Takrat pred petindvajsetimi leti je bilo sončno in toplo popoldne, pogovor na terasi Fanfanijevega elegantnega rimskega stanovanja, v katerem sem poskušal razložiti razvezovanje v Jugoslaviji, je trajal približno tri ure. Moj prvi namen je bil - ko nam je še precej manjkalo do mednarodnega priznanja in veljave slovenske diplomacije - navezati stike z italijansko politiko in vplivnim ljudem sporočiti, kaj Slovenija pričakuje od mednarodne skupnosti. Nekaterih opazk bistrega italijanskega politika takrat nisem cenil enako, kot sem jih cenil pozneje. V vsakem primeru sem jaz govoril o ločevanju, Fanfani pa ravno nasprotno, o povezovanju. Povedal je, da vsak dan moli za Gorbačova, s katerim sta bila - tako sem razumel - velika prijatelja. Fanfanija (z njim pa najbrž še mnoge druge evropske politike) je najbolj skrbelo pomanjkanje "lepila" (uporabljena je bila italijanska beseda "colla") po krizi socialističnih sistemov. Nekoč je socialistični imperij skupaj držalo lepilo komunizma, ki se je porabilo in je popustilo. Cel svet, je rekel Fanfani, išče novo vezivo, vendar ga ne najde oz. ga ne zna uporabiti. Skrbi ga tudi usoda Evropske gospodarske skupnosti, ki po koncu hladne vojne potrebuje novo vezivo.

 

 

Američani v Beogradu

 

O Fanfanijevih skrbeh in o krizi Sovjetske zveze smo govorili nekaj dni pozneje v Moskvi. Sovjetska zveza, je nama s Peterletom povedal Boris Jelcin, bo razpadla. To sporočilo je za naju in za Slovenijo pomenilo velikansko olajšanje, malo manjše pa za Miloševića. Predvsem je razveljavljalo argument zahodnih državnikov, češ da bi razpad Jugoslavije pomenil slab zgled za Sovjetsko zvezo, katere razpad bi bil katastrofa. Pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze so svarili - in nehote prižigali zeleno luč Markoviću in Jugoslovanski ljudski armadi - tudi iz Washingtona. S tem v zvezi je bil pomemben obisk Jamesa Bakerja v Beogradu 21. junija 1991, torej nekaj dni pred jugoslovanskim vojaški udarom, s katerim si je Jugoslavija - podobno kot Sovjetska zveza avgusta 1991 - dokončno polomila zobe. Razlika med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je bila, da se je zarotniška zgodba v Moskvi končala hitreje kot v Beogradu oziroma v Ljubljani. Agonija Sovjetske zveze in Gorbačova je trajala do božiča 1991, agonija Jugoslavije in Miloševića pa do jeseni leta 2000. Počasnejša - npr. od bivših sovjetskih republik Estonije, Latvije in Litve - je bila tudi Slovenija. Ob tem je treba reči, da je Slovenija s svojim osvobodilnim gibanjem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ujela korak z osvobodilnimi gibanji v Vzhodni Evropi. Navsezadnje smo Majniško deklaracijo 1989 objavili pred padcem Berlinskega zidu. Velikanskim pospeškom, ko so imeli Slovenijo za "najboljšo učenko v razredu",  je sledilo obdobje omahovanja.

 

 

Med Moskvo in Washingtonom

 

Ob tej priložnosti kaže spomniti, da je rusko priznanje slovenske neodvisnosti prehitelo ameriško za dva meseca. S tem seveda ni rečeno, da se je mogoče strinjati s politiko Jelcinovega naslednika Vladimirja Putina. Ko bi bil leta 1991 na prizorišču namesto Gorbačova ali Jelcina, bi se slovenska zgodba morda zasukala drugače. Bi si kdo v Sloveniji želel drugačnega razpleta osamosvojitvenega dogajanja in si zato tako vroče želi Putinovega prihoda k Ruski kapelici? Seveda Putin v Slovenijo ne prihaja prvič. Njegov prvi obisk je bil najboljši, ker je poleg njega prišel tudi George Bush. (Zato sem nekaj tednov nazaj na tem mestu predlagal, naj Slovenijo obišče tudi Obama.)

 

Problem je v tem, da je Slovenija temeljito poslabšala odnose z Združenimi državami Amerike, ki so - kljub vsemu - naš najbolj zanesljivi zaveznik. Slovensko omahovanje in signali "iz ozadja" so Američane odvrnili od vključitve Slovenije v NATO leta 1997. Takrat so Čehi, Madžari in Poljaki prehiteli "najboljšo učenko v razredu".

 

 

Sami sebi največja nevarnost

 

K obupni slovenski podobi v NATO in v EU niso prispevali le slovensko-ruski manevri, ampak tudi razmere v Slovenski vojski. Društva in posameznike iz gibanja za neodvisnost Slovenije - in vrednote slovenske osamosvojitve - še vedno mučijo spomini na razorožitev slovenske Teritorialne obrambe spomladi leta 1991, zato si prizadevajo za zadoščenje. Ne bi pa smeli pozabiti, da je najnovejšo razorožitev slovenske vojske povzročilo slovensko pravosodje z afero Patria. V tem trenutku je slovenska vojska zdesetkana in razorožena, saj - menda - nima niti streliva za puške. Kdo si bo po tem polomu še upal kupovati kakršnokoli vojaško opremo? Škode, ki si jo naredimo sami, ne morejo narediti niti sankcije OZN niti teroristi niti morebitni tuji napadalci.

 

Nazaj k Evropi. Evropsko skupnost so ustanovili za spravo med Francozi in Nemci. Vmes so sprejemali države, ki so se otresle diktatur (Grčija, Španija, Portugalska). Po koncu hladne vojne smo se lotili bolj ambicioznega projekta: sprave med Vzhodom in Zahodom, med socialisti in kapitalisti. Med komunisti in demokrati? Kako težko je doseči takšno spravo, vemo iz lastne izkušnje: spomnimo se pomenljive trditve bivšega slovenskega predsednika, da se je Berlinski zid "podrl na obe strani". Se bomo Slovenci učili od Titove Jugoslavije, od Nemške demokratične republike in Putinove Rusije?? Ali vseeno rajši od Amerike, članic NATO in Evropske unije?

 

Navseadnje nas obvezujeta plebiscit 1990 in referendum 2003.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,359
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,092
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,182
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,940
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,396
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,308
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,240
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,715
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963