Komentar

Slovenskih 25: Sončno popoldne na rimski terasi in molitev za Gorbačova

Ob bližajoči se 25. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije začenjamo s serijo prispevkov "Slovenskih 25", v katerih bodo tedanji in sedanji politiki, novinarji, poslovneži, intelektualci in umetniki strinili svoje misli in občutke na temo četrt stoletja svoje in naše domovine. Da nam ne bi kdo očital omejevanje svobode izražanja in vesti, bodo vsi prispevki odprti za komentarje bralcev.

13.05.2016 20:41
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   evropa   slovenija   jelcin   gorbačov   rusija   amerika   plebiscit   1991

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenija ni dosegla državnosti samo na bojnem polju, ampak tudi - če ne predvsem - na diplomatskem parketu.

Danes je moderno govoriti, da si ne pustimo ukazovati od Washingtona. Leta 1937 za Edvarda Kocbeka niso bila sprejemljiva niti navodila iz Rima niti iz Moskve. 26. (ne 27.) aprila 1941 so ustanovitelji Protimperialistične fronte menili, da sta Moskva in Berlin prijateljski, London in Pariz pa sovražni prestolnici. Posrečene izbire prestolnic, ki so bile pomembne tudi za slovensko osamosvojitev.

 

V začetku maja 1991 (torej 25 let nazaj), ko sem bil pri krščanskih demokratih (Amintore Fanfani, Arnaldo Forlani) v Rimu, in 14. maja, ko sva bila z Lojzetom Peterletom pri Borisu Jelcinu v Moskvi, še ni bilo jasno, ali bo Slovenija uspela s svojo zahtevo po razvezi od Jugoslavije, predvsem pa ni bilo jasno, ali bo mogoče spor rešiti na miren način, ali bo letelo perje - ali še kaj hujšega?

 

 

Italijanske skrbi in strahovi

 

O rimskem sestanku sem govoril 25 let post festum (18. aprila 2016) na konferenci Evropske pravne fakultete o osnutku nove evropske ustave, ki ga je napisal Peter Jambrek. Konference se je udeležil tudi francoski sodnik Robert Badinter, ki je konec leta 1991 napisal znamenita "mnenja", na podlagi katerih je Slovenija dosegla mednarodno priznanje in postala samostojna država. Mimogrede: Slovenija ni dosegla državnosti samo na bojnem polju, ampak tudi - če ne predvsem - na diplomatskem parketu.

 

Takrat pred petindvajsetimi leti je bilo sončno in toplo popoldne, pogovor na terasi Fanfanijevega elegantnega rimskega stanovanja, v katerem sem poskušal razložiti razvezovanje v Jugoslaviji, je trajal približno tri ure. Moj prvi namen je bil - ko nam je še precej manjkalo do mednarodnega priznanja in veljave slovenske diplomacije - navezati stike z italijansko politiko in vplivnim ljudem sporočiti, kaj Slovenija pričakuje od mednarodne skupnosti. Nekaterih opazk bistrega italijanskega politika takrat nisem cenil enako, kot sem jih cenil pozneje. V vsakem primeru sem jaz govoril o ločevanju, Fanfani pa ravno nasprotno, o povezovanju. Povedal je, da vsak dan moli za Gorbačova, s katerim sta bila - tako sem razumel - velika prijatelja. Fanfanija (z njim pa najbrž še mnoge druge evropske politike) je najbolj skrbelo pomanjkanje "lepila" (uporabljena je bila italijanska beseda "colla") po krizi socialističnih sistemov. Nekoč je socialistični imperij skupaj držalo lepilo komunizma, ki se je porabilo in je popustilo. Cel svet, je rekel Fanfani, išče novo vezivo, vendar ga ne najde oz. ga ne zna uporabiti. Skrbi ga tudi usoda Evropske gospodarske skupnosti, ki po koncu hladne vojne potrebuje novo vezivo.

 

 

Američani v Beogradu

 

O Fanfanijevih skrbeh in o krizi Sovjetske zveze smo govorili nekaj dni pozneje v Moskvi. Sovjetska zveza, je nama s Peterletom povedal Boris Jelcin, bo razpadla. To sporočilo je za naju in za Slovenijo pomenilo velikansko olajšanje, malo manjše pa za Miloševića. Predvsem je razveljavljalo argument zahodnih državnikov, češ da bi razpad Jugoslavije pomenil slab zgled za Sovjetsko zvezo, katere razpad bi bil katastrofa. Pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze so svarili - in nehote prižigali zeleno luč Markoviću in Jugoslovanski ljudski armadi - tudi iz Washingtona. S tem v zvezi je bil pomemben obisk Jamesa Bakerja v Beogradu 21. junija 1991, torej nekaj dni pred jugoslovanskim vojaški udarom, s katerim si je Jugoslavija - podobno kot Sovjetska zveza avgusta 1991 - dokončno polomila zobe. Razlika med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je bila, da se je zarotniška zgodba v Moskvi končala hitreje kot v Beogradu oziroma v Ljubljani. Agonija Sovjetske zveze in Gorbačova je trajala do božiča 1991, agonija Jugoslavije in Miloševića pa do jeseni leta 2000. Počasnejša - npr. od bivših sovjetskih republik Estonije, Latvije in Litve - je bila tudi Slovenija. Ob tem je treba reči, da je Slovenija s svojim osvobodilnim gibanjem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ujela korak z osvobodilnimi gibanji v Vzhodni Evropi. Navsezadnje smo Majniško deklaracijo 1989 objavili pred padcem Berlinskega zidu. Velikanskim pospeškom, ko so imeli Slovenijo za "najboljšo učenko v razredu",  je sledilo obdobje omahovanja.

 

 

Med Moskvo in Washingtonom

 

Ob tej priložnosti kaže spomniti, da je rusko priznanje slovenske neodvisnosti prehitelo ameriško za dva meseca. S tem seveda ni rečeno, da se je mogoče strinjati s politiko Jelcinovega naslednika Vladimirja Putina. Ko bi bil leta 1991 na prizorišču namesto Gorbačova ali Jelcina, bi se slovenska zgodba morda zasukala drugače. Bi si kdo v Sloveniji želel drugačnega razpleta osamosvojitvenega dogajanja in si zato tako vroče želi Putinovega prihoda k Ruski kapelici? Seveda Putin v Slovenijo ne prihaja prvič. Njegov prvi obisk je bil najboljši, ker je poleg njega prišel tudi George Bush. (Zato sem nekaj tednov nazaj na tem mestu predlagal, naj Slovenijo obišče tudi Obama.)

 

Problem je v tem, da je Slovenija temeljito poslabšala odnose z Združenimi državami Amerike, ki so - kljub vsemu - naš najbolj zanesljivi zaveznik. Slovensko omahovanje in signali "iz ozadja" so Američane odvrnili od vključitve Slovenije v NATO leta 1997. Takrat so Čehi, Madžari in Poljaki prehiteli "najboljšo učenko v razredu".

 

 

Sami sebi največja nevarnost

 

K obupni slovenski podobi v NATO in v EU niso prispevali le slovensko-ruski manevri, ampak tudi razmere v Slovenski vojski. Društva in posameznike iz gibanja za neodvisnost Slovenije - in vrednote slovenske osamosvojitve - še vedno mučijo spomini na razorožitev slovenske Teritorialne obrambe spomladi leta 1991, zato si prizadevajo za zadoščenje. Ne bi pa smeli pozabiti, da je najnovejšo razorožitev slovenske vojske povzročilo slovensko pravosodje z afero Patria. V tem trenutku je slovenska vojska zdesetkana in razorožena, saj - menda - nima niti streliva za puške. Kdo si bo po tem polomu še upal kupovati kakršnokoli vojaško opremo? Škode, ki si jo naredimo sami, ne morejo narediti niti sankcije OZN niti teroristi niti morebitni tuji napadalci.

 

Nazaj k Evropi. Evropsko skupnost so ustanovili za spravo med Francozi in Nemci. Vmes so sprejemali države, ki so se otresle diktatur (Grčija, Španija, Portugalska). Po koncu hladne vojne smo se lotili bolj ambicioznega projekta: sprave med Vzhodom in Zahodom, med socialisti in kapitalisti. Med komunisti in demokrati? Kako težko je doseči takšno spravo, vemo iz lastne izkušnje: spomnimo se pomenljive trditve bivšega slovenskega predsednika, da se je Berlinski zid "podrl na obe strani". Se bomo Slovenci učili od Titove Jugoslavije, od Nemške demokratične republike in Putinove Rusije?? Ali vseeno rajši od Amerike, članic NATO in Evropske unije?

 

Navseadnje nas obvezujeta plebiscit 1990 in referendum 2003.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
8
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
KPK je končno razkrila korupcijska tveganja v FIHO, grešni kozel bo zdaj direktor Vladimir Kukavica, ki pa je že nepreklicno odstopil!
10
18.03.2021 22:00
Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru razdeljevanja sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.364
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.161
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.630
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.541
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.136
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.151
07/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.325
08/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 970
09/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.128
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 603