Razkrivamo

Parlamentarni medijski buldožer: v Franciji znižujejo kvoto, pri nas pa še več slovenske glasbe!

Zmešnjava po slovensko: Cerarjeva parlamentarna koalicija se v svojem novem predlogu kvotnega sistema, ki v radijske programe prinaša še strožje kvote domačih skladb, sklicuje na Francijo, kjer pa nameravajo zaradi padca domače produkcije celo znižati delež francoske glasbe.

18.05.2016 21:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   zakon o medijih   dragan matić   glasbene kvote   sazas   francija

Foto: www.strankasmc.si

Zakaj vladna koalicija uzakonja enega najbolj kompleksnih kvotnih sistemov na svetu ravno v času največje medijske krize v Sloveniji?

Medtem ko poslanci Državnega zbora pod vodstvom Dragana Matića (SMC) mrcvarijo nedavno novelirani Zakon o medijih v tistem delu, ki se nanaša na deleže slovenske glasbe (t.i. kvote) na radijskih postajah, je v Franciji nedavno prišlo do zanimivega preobrata. "Ker so bili glasbeni uredniki prisiljeni vrteti dolgočasne stare balade, Francija znižuje kvoto za radijske postaje", je marca poročal britanski The Telegraph. Francoski poslanci so prisluhnili ustvarjalcem radijskih programov, ki so septembra lani izvedli tudi 24-urni bojkot kvote, in tako glasovali za znižanje obveznega deleža francoske glasbe s 40 na 35 odstotkov. Tiste francoske radijske postaje, ki so specializirane za tujo glasbo, pa bodo morale odslej zadostiti 15-odstotnemu deležu domače glasbe.

 

Preveč obvezne domače glasbe pripelje do dolgočasnega programa, ugotavljajo Britanci.

 

V Sloveniji pa je zgodba s kvotami povsem drugačna. Državni zbor namerava že drugič v zadnjih nekaj mesecih spremeniti tisti del medijskega zakona, ki se nanaša na delež slovenske glasbe v radijskih programih. Da je predlagana ureditev "po svoji naravi omejujoča, saj se dotika svobode izražanja (medijev in poslušalcev) ter svobodne gospodarske pobude", je ponovno opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Vendar brez učinka.

 

 

Po slovensko: brez dialoga, brez stroke

 

Kot je razvidno iz parlamentarnega gradiva, so v koaliciji prepričani, da gre za "manjšo spremembo zakona", kot se je izrazil poslanec Dragan Matić, ki jo je treba obravnavati po skrajšanem postopku. Pa očitno tudi brez dialoga s tistimi (beri: ustvarjalci radijskih programov), ki jih bo nova, predvsem zelo zapletena ureditev kvotnega sistema še dodatno udarila po žepu. Po vseh vsebinskih akrobacijah je namreč obveljala Matićeva interpretacija "o treh časovnih pasovih": če bodo torej poslanci ta teden sprejeli njegov predlog, bodo morale radijske postaje v prihodnje obvezni delež slovenske glasbe upoštevati med polnočjo in 6. uro, med 6. in 18. uro ter med 18. in 24. uro.

 

Domače radijske postaje bodo morale torej odslej vsak dan voditi namesto ene celo tri evidence doseganja kvot. Slovenija bo tako postala prva in edina država na svetu, ki bo čez dan uvedla tri časovne pasove za glasbene kvote in s tem tudi najdražji sistem spremljanja oziroma izvajanja zakona.

 

 

Kako koalicija Mira Cerarja razume dialog

 

Ob tem pa je zanimiva še ena podrobnost, ki kaže na to, kako v Stranki modernih kvot ... oprostite, centra razumejo demokracijo. V največji poslanski skupini namreč zatrjujejo, da so se pred vnovično obravnavo medijskega zakona posvetovali z javno RTV Slovenija. In kako je dejansko potekalo to posvetovanje? So bili na posvetovanjih prisotni tudi glasbeni uredniki, kot je na primer Andrej Karoli z Vala 202, ali odgovorni uredniki, ki se jih spremembe medijskega zakona najbolj dotikajo?

 

"Generalni direktor RTV SLO je bil z besedilom novele zakona o medijih seznanjen na seji odbora za kulturo državnega zbora in je tam tudi izrazil strinjanje RTV Slovenija s predlaganim besedilom, ob tem pa podal še predlog izboljšanega besedila. Drugih usklajevanj ni bilo," nam pojasnjujejo na Kolodvorski. Torej si ekipa Mira Cerarja usklajevanje predstavlja tako, da sama sprejme odločitev in potem na javni seji s tem seznani še ostale. Ki ob tem očitno zgolj nemo kimajo.

 

 

Dragan Matić demantira samega sebe

 

In zakaj se sploh vlada – najprej ministrstvo za kulturo, sedaj pa še parlamentarna koalicija – v tem mandatu že toliko časa ukvarja z deleži glasbene kvote? Odgovor je v tem trenutku najverjetneje znan zgolj pristojnim na ministrstvu za kulturo in poslancem SMC, na katere so se v začetku tega leta obrnili predstavniki Sindikata glasbenikov Slovenije (ki so povezani z vodstvom Sazas). Vsaj tako lahko preberemo v seznamu lobističnih stikov, ki ga vodi KPK. V uradnih podatkih namreč ni možno najti podlage za tako brezglavo zaletavanje v glasbene kvote.

 

Najprej, lestvica zavoda IPF je že večkrat razkrila, da slabi dve tretjini radiev čez dan že vrti več kot 20 odstotkov slovenske glasbe. Torej nikakor ne drži trditev, da čez dan ni mogoče slišati slovenske glasbe. In drugič, medtem ko je v Sloveniji na novo ustvarjenih okoli 600 fonogramov letno, je bilo v Franciji leta 2013 na trg poslanih okoli 16.000 novih pesmi v francoskem jeziku, a se je v radijskih rotacijah znašlo zgolj 804 frankofonskih pesmi (5 odstotkov vseh pesmi).

 

"40-odstotna kvota je ustvarjalcem programov otežila delo, saj se je velik delež mladih francoskih glasbenikov - da bi pritegnil pozornost mednarodnega občinstva - odločil peti v angleščini," je nedavno zapisal francoski dopisnik britanskega časnika The Telegraph. Če torej 16.000 pesmi v Franciji ni dovolj za 40-odstotno kvoto, kako jih bo 3.000, kolikor jih po izjavah glasbenikov izide v Sloveniji?

 

Ob tem je zanimivo še nekaj: da se namreč koalicija v svojem gradivu, s katerim želi prepričati poslance in širšo javnost v to, da je sprememba kvotnega sistema nujna, sklicuje prav na Francijo, ki pa namerava obvezno kvoto glasbe v francoskem jeziku znižati. Da je zadeva še bolj bizarna, se (koalicijsko) gradivo v več točkah sklicuje tudi na naročeno raziskavo "kanadskega Akosa", v kateri je med drugim jasno zapisano, da se je v Franciji kljub visoki kvoti število izdanih albumov v francoskem jeziku med letoma 2003 in 2011 znižalo za več kot 75 odstotkov.

 

Francoske izkušnje s (pre)visokimi kvotami so same po sebi dovolj zgovorne.

 

Pa še ena pikantna iz taiste raziskave, ki jo je v javnost najprej lansiralo Ministrstvo za kulturo: leta 2011 se je v Ukrajini, kjer živi več kot 40 milijonov ljudi, kvota ukrajinske glasbe prepolovila - s 50 na 25 odstotkov. Torej se pri nas kot vladni argument za zvišanje kvot uporablja gradivo, ki dokazuje ravno nasprotno!?

 

 

V Sloveniji narekuje zakone tisti, ki ima več denarja

 

Res bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj Državni zbor prav v času medijske krize (odpuščanja, nižanje plač, rdeče številke ipd.) uzakonja enega najbolj kompleksnih kvotnih sistemov na svetu. Zakaj se je potrebno s kvotami ukvarjati več mesecev, ko pa imamo v državi cel kup drugih, pomembnejših problemov? Odgovor najverjetneje tiči v znani misli "sledi denarju!" (follow the money). In ker slovenske kolektivne organizacije obračajo več denarja kot vse radijske postaje skupaj, je logično, da imajo tudi večji vpliv na politične odločevalce. Slovenski glasbeni lobi naj bi tako uspel doseči celo to, da se Dragan Matić ni sestal s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Na prošnjo GZS, da bi se srečali, poslanec SMC sploh ni odgovoril. Je pa taisti Matić brez težav sprejemal predstavnike druge strani oziroma ljudi, ki so blizu Sazasu. In spreminjal zakon.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.640
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.778
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.541
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.820
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.247
06/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 889
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.175
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.120
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.408
10/
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.393