Razkrivamo

Parlamentarni medijski buldožer: v Franciji znižujejo kvoto, pri nas pa še več slovenske glasbe!

Zmešnjava po slovensko: Cerarjeva parlamentarna koalicija se v svojem novem predlogu kvotnega sistema, ki v radijske programe prinaša še strožje kvote domačih skladb, sklicuje na Francijo, kjer pa nameravajo zaradi padca domače produkcije celo znižati delež francoske glasbe.

18.05.2016 21:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   zakon o medijih   dragan matić   glasbene kvote   sazas   francija

Foto: www.strankasmc.si

Zakaj vladna koalicija uzakonja enega najbolj kompleksnih kvotnih sistemov na svetu ravno v času največje medijske krize v Sloveniji?

Medtem ko poslanci Državnega zbora pod vodstvom Dragana Matića (SMC) mrcvarijo nedavno novelirani Zakon o medijih v tistem delu, ki se nanaša na deleže slovenske glasbe (t.i. kvote) na radijskih postajah, je v Franciji nedavno prišlo do zanimivega preobrata. "Ker so bili glasbeni uredniki prisiljeni vrteti dolgočasne stare balade, Francija znižuje kvoto za radijske postaje", je marca poročal britanski The Telegraph. Francoski poslanci so prisluhnili ustvarjalcem radijskih programov, ki so septembra lani izvedli tudi 24-urni bojkot kvote, in tako glasovali za znižanje obveznega deleža francoske glasbe s 40 na 35 odstotkov. Tiste francoske radijske postaje, ki so specializirane za tujo glasbo, pa bodo morale odslej zadostiti 15-odstotnemu deležu domače glasbe.

 

Preveč obvezne domače glasbe pripelje do dolgočasnega programa, ugotavljajo Britanci.

 

V Sloveniji pa je zgodba s kvotami povsem drugačna. Državni zbor namerava že drugič v zadnjih nekaj mesecih spremeniti tisti del medijskega zakona, ki se nanaša na delež slovenske glasbe v radijskih programih. Da je predlagana ureditev "po svoji naravi omejujoča, saj se dotika svobode izražanja (medijev in poslušalcev) ter svobodne gospodarske pobude", je ponovno opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Vendar brez učinka.

 

 

Po slovensko: brez dialoga, brez stroke

 

Kot je razvidno iz parlamentarnega gradiva, so v koaliciji prepričani, da gre za "manjšo spremembo zakona", kot se je izrazil poslanec Dragan Matić, ki jo je treba obravnavati po skrajšanem postopku. Pa očitno tudi brez dialoga s tistimi (beri: ustvarjalci radijskih programov), ki jih bo nova, predvsem zelo zapletena ureditev kvotnega sistema še dodatno udarila po žepu. Po vseh vsebinskih akrobacijah je namreč obveljala Matićeva interpretacija "o treh časovnih pasovih": če bodo torej poslanci ta teden sprejeli njegov predlog, bodo morale radijske postaje v prihodnje obvezni delež slovenske glasbe upoštevati med polnočjo in 6. uro, med 6. in 18. uro ter med 18. in 24. uro.

 

Domače radijske postaje bodo morale torej odslej vsak dan voditi namesto ene celo tri evidence doseganja kvot. Slovenija bo tako postala prva in edina država na svetu, ki bo čez dan uvedla tri časovne pasove za glasbene kvote in s tem tudi najdražji sistem spremljanja oziroma izvajanja zakona.

 

 

Kako koalicija Mira Cerarja razume dialog

 

Ob tem pa je zanimiva še ena podrobnost, ki kaže na to, kako v Stranki modernih kvot ... oprostite, centra razumejo demokracijo. V največji poslanski skupini namreč zatrjujejo, da so se pred vnovično obravnavo medijskega zakona posvetovali z javno RTV Slovenija. In kako je dejansko potekalo to posvetovanje? So bili na posvetovanjih prisotni tudi glasbeni uredniki, kot je na primer Andrej Karoli z Vala 202, ali odgovorni uredniki, ki se jih spremembe medijskega zakona najbolj dotikajo?

 

"Generalni direktor RTV SLO je bil z besedilom novele zakona o medijih seznanjen na seji odbora za kulturo državnega zbora in je tam tudi izrazil strinjanje RTV Slovenija s predlaganim besedilom, ob tem pa podal še predlog izboljšanega besedila. Drugih usklajevanj ni bilo," nam pojasnjujejo na Kolodvorski. Torej si ekipa Mira Cerarja usklajevanje predstavlja tako, da sama sprejme odločitev in potem na javni seji s tem seznani še ostale. Ki ob tem očitno zgolj nemo kimajo.

 

 

Dragan Matić demantira samega sebe

 

In zakaj se sploh vlada – najprej ministrstvo za kulturo, sedaj pa še parlamentarna koalicija – v tem mandatu že toliko časa ukvarja z deleži glasbene kvote? Odgovor je v tem trenutku najverjetneje znan zgolj pristojnim na ministrstvu za kulturo in poslancem SMC, na katere so se v začetku tega leta obrnili predstavniki Sindikata glasbenikov Slovenije (ki so povezani z vodstvom Sazas). Vsaj tako lahko preberemo v seznamu lobističnih stikov, ki ga vodi KPK. V uradnih podatkih namreč ni možno najti podlage za tako brezglavo zaletavanje v glasbene kvote.

 

Najprej, lestvica zavoda IPF je že večkrat razkrila, da slabi dve tretjini radiev čez dan že vrti več kot 20 odstotkov slovenske glasbe. Torej nikakor ne drži trditev, da čez dan ni mogoče slišati slovenske glasbe. In drugič, medtem ko je v Sloveniji na novo ustvarjenih okoli 600 fonogramov letno, je bilo v Franciji leta 2013 na trg poslanih okoli 16.000 novih pesmi v francoskem jeziku, a se je v radijskih rotacijah znašlo zgolj 804 frankofonskih pesmi (5 odstotkov vseh pesmi).

 

"40-odstotna kvota je ustvarjalcem programov otežila delo, saj se je velik delež mladih francoskih glasbenikov - da bi pritegnil pozornost mednarodnega občinstva - odločil peti v angleščini," je nedavno zapisal francoski dopisnik britanskega časnika The Telegraph. Če torej 16.000 pesmi v Franciji ni dovolj za 40-odstotno kvoto, kako jih bo 3.000, kolikor jih po izjavah glasbenikov izide v Sloveniji?

 

Ob tem je zanimivo še nekaj: da se namreč koalicija v svojem gradivu, s katerim želi prepričati poslance in širšo javnost v to, da je sprememba kvotnega sistema nujna, sklicuje prav na Francijo, ki pa namerava obvezno kvoto glasbe v francoskem jeziku znižati. Da je zadeva še bolj bizarna, se (koalicijsko) gradivo v več točkah sklicuje tudi na naročeno raziskavo "kanadskega Akosa", v kateri je med drugim jasno zapisano, da se je v Franciji kljub visoki kvoti število izdanih albumov v francoskem jeziku med letoma 2003 in 2011 znižalo za več kot 75 odstotkov.

 

Francoske izkušnje s (pre)visokimi kvotami so same po sebi dovolj zgovorne.

 

Pa še ena pikantna iz taiste raziskave, ki jo je v javnost najprej lansiralo Ministrstvo za kulturo: leta 2011 se je v Ukrajini, kjer živi več kot 40 milijonov ljudi, kvota ukrajinske glasbe prepolovila - s 50 na 25 odstotkov. Torej se pri nas kot vladni argument za zvišanje kvot uporablja gradivo, ki dokazuje ravno nasprotno!?

 

 

V Sloveniji narekuje zakone tisti, ki ima več denarja

 

Res bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj Državni zbor prav v času medijske krize (odpuščanja, nižanje plač, rdeče številke ipd.) uzakonja enega najbolj kompleksnih kvotnih sistemov na svetu. Zakaj se je potrebno s kvotami ukvarjati več mesecev, ko pa imamo v državi cel kup drugih, pomembnejših problemov? Odgovor najverjetneje tiči v znani misli "sledi denarju!" (follow the money). In ker slovenske kolektivne organizacije obračajo več denarja kot vse radijske postaje skupaj, je logično, da imajo tudi večji vpliv na politične odločevalce. Slovenski glasbeni lobi naj bi tako uspel doseči celo to, da se Dragan Matić ni sestal s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Na prošnjo GZS, da bi se srečali, poslanec SMC sploh ni odgovoril. Je pa taisti Matić brez težav sprejemal predstavnike druge strani oziroma ljudi, ki so blizu Sazasu. In spreminjal zakon.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.103
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.846
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.771
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.596
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.501
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.367
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.458
08/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.027
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.283
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 937