Razkrivamo

Parlamentarni medijski buldožer: v Franciji znižujejo kvoto, pri nas pa še več slovenske glasbe!

Zmešnjava po slovensko: Cerarjeva parlamentarna koalicija se v svojem novem predlogu kvotnega sistema, ki v radijske programe prinaša še strožje kvote domačih skladb, sklicuje na Francijo, kjer pa nameravajo zaradi padca domače produkcije celo znižati delež francoske glasbe.

18.05.2016 21:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   zakon o medijih   dragan matić   glasbene kvote   sazas   francija

Foto: www.strankasmc.si

Zakaj vladna koalicija uzakonja enega najbolj kompleksnih kvotnih sistemov na svetu ravno v času največje medijske krize v Sloveniji?

Medtem ko poslanci Državnega zbora pod vodstvom Dragana Matića (SMC) mrcvarijo nedavno novelirani Zakon o medijih v tistem delu, ki se nanaša na deleže slovenske glasbe (t.i. kvote) na radijskih postajah, je v Franciji nedavno prišlo do zanimivega preobrata. "Ker so bili glasbeni uredniki prisiljeni vrteti dolgočasne stare balade, Francija znižuje kvoto za radijske postaje", je marca poročal britanski The Telegraph. Francoski poslanci so prisluhnili ustvarjalcem radijskih programov, ki so septembra lani izvedli tudi 24-urni bojkot kvote, in tako glasovali za znižanje obveznega deleža francoske glasbe s 40 na 35 odstotkov. Tiste francoske radijske postaje, ki so specializirane za tujo glasbo, pa bodo morale odslej zadostiti 15-odstotnemu deležu domače glasbe.

 

Preveč obvezne domače glasbe pripelje do dolgočasnega programa, ugotavljajo Britanci.

 

V Sloveniji pa je zgodba s kvotami povsem drugačna. Državni zbor namerava že drugič v zadnjih nekaj mesecih spremeniti tisti del medijskega zakona, ki se nanaša na delež slovenske glasbe v radijskih programih. Da je predlagana ureditev "po svoji naravi omejujoča, saj se dotika svobode izražanja (medijev in poslušalcev) ter svobodne gospodarske pobude", je ponovno opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Vendar brez učinka.

 

 

Po slovensko: brez dialoga, brez stroke

 

Kot je razvidno iz parlamentarnega gradiva, so v koaliciji prepričani, da gre za "manjšo spremembo zakona", kot se je izrazil poslanec Dragan Matić, ki jo je treba obravnavati po skrajšanem postopku. Pa očitno tudi brez dialoga s tistimi (beri: ustvarjalci radijskih programov), ki jih bo nova, predvsem zelo zapletena ureditev kvotnega sistema še dodatno udarila po žepu. Po vseh vsebinskih akrobacijah je namreč obveljala Matićeva interpretacija "o treh časovnih pasovih": če bodo torej poslanci ta teden sprejeli njegov predlog, bodo morale radijske postaje v prihodnje obvezni delež slovenske glasbe upoštevati med polnočjo in 6. uro, med 6. in 18. uro ter med 18. in 24. uro.

 

Domače radijske postaje bodo morale torej odslej vsak dan voditi namesto ene celo tri evidence doseganja kvot. Slovenija bo tako postala prva in edina država na svetu, ki bo čez dan uvedla tri časovne pasove za glasbene kvote in s tem tudi najdražji sistem spremljanja oziroma izvajanja zakona.

 

 

Kako koalicija Mira Cerarja razume dialog

 

Ob tem pa je zanimiva še ena podrobnost, ki kaže na to, kako v Stranki modernih kvot ... oprostite, centra razumejo demokracijo. V največji poslanski skupini namreč zatrjujejo, da so se pred vnovično obravnavo medijskega zakona posvetovali z javno RTV Slovenija. In kako je dejansko potekalo to posvetovanje? So bili na posvetovanjih prisotni tudi glasbeni uredniki, kot je na primer Andrej Karoli z Vala 202, ali odgovorni uredniki, ki se jih spremembe medijskega zakona najbolj dotikajo?

 

"Generalni direktor RTV SLO je bil z besedilom novele zakona o medijih seznanjen na seji odbora za kulturo državnega zbora in je tam tudi izrazil strinjanje RTV Slovenija s predlaganim besedilom, ob tem pa podal še predlog izboljšanega besedila. Drugih usklajevanj ni bilo," nam pojasnjujejo na Kolodvorski. Torej si ekipa Mira Cerarja usklajevanje predstavlja tako, da sama sprejme odločitev in potem na javni seji s tem seznani še ostale. Ki ob tem očitno zgolj nemo kimajo.

 

 

Dragan Matić demantira samega sebe

 

In zakaj se sploh vlada – najprej ministrstvo za kulturo, sedaj pa še parlamentarna koalicija – v tem mandatu že toliko časa ukvarja z deleži glasbene kvote? Odgovor je v tem trenutku najverjetneje znan zgolj pristojnim na ministrstvu za kulturo in poslancem SMC, na katere so se v začetku tega leta obrnili predstavniki Sindikata glasbenikov Slovenije (ki so povezani z vodstvom Sazas). Vsaj tako lahko preberemo v seznamu lobističnih stikov, ki ga vodi KPK. V uradnih podatkih namreč ni možno najti podlage za tako brezglavo zaletavanje v glasbene kvote.

 

Najprej, lestvica zavoda IPF je že večkrat razkrila, da slabi dve tretjini radiev čez dan že vrti več kot 20 odstotkov slovenske glasbe. Torej nikakor ne drži trditev, da čez dan ni mogoče slišati slovenske glasbe. In drugič, medtem ko je v Sloveniji na novo ustvarjenih okoli 600 fonogramov letno, je bilo v Franciji leta 2013 na trg poslanih okoli 16.000 novih pesmi v francoskem jeziku, a se je v radijskih rotacijah znašlo zgolj 804 frankofonskih pesmi (5 odstotkov vseh pesmi).

 

"40-odstotna kvota je ustvarjalcem programov otežila delo, saj se je velik delež mladih francoskih glasbenikov - da bi pritegnil pozornost mednarodnega občinstva - odločil peti v angleščini," je nedavno zapisal francoski dopisnik britanskega časnika The Telegraph. Če torej 16.000 pesmi v Franciji ni dovolj za 40-odstotno kvoto, kako jih bo 3.000, kolikor jih po izjavah glasbenikov izide v Sloveniji?

 

Ob tem je zanimivo še nekaj: da se namreč koalicija v svojem gradivu, s katerim želi prepričati poslance in širšo javnost v to, da je sprememba kvotnega sistema nujna, sklicuje prav na Francijo, ki pa namerava obvezno kvoto glasbe v francoskem jeziku znižati. Da je zadeva še bolj bizarna, se (koalicijsko) gradivo v več točkah sklicuje tudi na naročeno raziskavo "kanadskega Akosa", v kateri je med drugim jasno zapisano, da se je v Franciji kljub visoki kvoti število izdanih albumov v francoskem jeziku med letoma 2003 in 2011 znižalo za več kot 75 odstotkov.

 

Francoske izkušnje s (pre)visokimi kvotami so same po sebi dovolj zgovorne.

 

Pa še ena pikantna iz taiste raziskave, ki jo je v javnost najprej lansiralo Ministrstvo za kulturo: leta 2011 se je v Ukrajini, kjer živi več kot 40 milijonov ljudi, kvota ukrajinske glasbe prepolovila - s 50 na 25 odstotkov. Torej se pri nas kot vladni argument za zvišanje kvot uporablja gradivo, ki dokazuje ravno nasprotno!?

 

 

V Sloveniji narekuje zakone tisti, ki ima več denarja

 

Res bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj Državni zbor prav v času medijske krize (odpuščanja, nižanje plač, rdeče številke ipd.) uzakonja enega najbolj kompleksnih kvotnih sistemov na svetu. Zakaj se je potrebno s kvotami ukvarjati več mesecev, ko pa imamo v državi cel kup drugih, pomembnejših problemov? Odgovor najverjetneje tiči v znani misli "sledi denarju!" (follow the money). In ker slovenske kolektivne organizacije obračajo več denarja kot vse radijske postaje skupaj, je logično, da imajo tudi večji vpliv na politične odločevalce. Slovenski glasbeni lobi naj bi tako uspel doseči celo to, da se Dragan Matić ni sestal s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Na prošnjo GZS, da bi se srečali, poslanec SMC sploh ni odgovoril. Je pa taisti Matić brez težav sprejemal predstavnike druge strani oziroma ljudi, ki so blizu Sazasu. In spreminjal zakon.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.552
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.743
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.703
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.842
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.561
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.166
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.074
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 722
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.854
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 468