Komentar

V igro vstopita Šoltes in Cerar, iz igre izstopi normalnost

Prvi v vrsti, ki si zasluži odhod v najbolj temno vukojebino spomina je zagotovo Jože Mencinger, človek, ki je tako oddaljen od realnosti, da je svojo neizvolitev komentiral s stavkom, da se volivci motijo

16.06.2014 08:11
Piše: Kizo

Zato si dobro zapomnite sledeče: za tale volilni hokuspokus ne bo nosil odgovornosti Cerar, ampak izključno vi, njegovi volivci. Na sliki: Igor Šoltes, državni zbor in Miro Cerar. Vir: www.mediaspeed.net

Še huje je, za Šoltesa, ki je "presenečenje" evropskih volitev kaže, da bo na parlamentarnih volitvah, samo mesec dni kasneje, izginil s političnega prizorišča. Ali je to normalno?

 

Ne glede na to, kako definirate racionalnega volivca je očitno, da je potrebnih izjemno malo informacij za odličen uspeh na slovenskih volitvah.

 

Najprej, da ste v nečem odlični, mora obstajati ustrezni medijski kanal, ki vas v očeh javnosti dela odlične.

 

Slovenci, ki so znani kot šank analitiki, so v povprečju slabo izobraženi, nerazgledani in zanje na splošno velja, da so obstali v času druge svetovne vojne.

Zadnje evropske volitve si bomo lahko zapomnili po marsičem, čeprav sodijo v popolno pozabo. Namreč volitve, kjer so nosilci list tako obskurni liki kot so bili Lukšič, Mencinger in Pličanič, si ne zaslužijo nič drugega kot hitro pozabo.

 

Prvi v vrsti, ki si zasluži odhod v najbolj temno vukojebino spomina je zagotovo Jože Mencinger, človek, ki je tako oddaljen od realnosti, da je svojo neizvolitev komentiral s stavkom, da se volivci motijo. Ugibam, ampak verjetno je menil, da so slovenski volivci že tako bebavi, da bi volili celo njega. Pustimo Mencingerja, da ponikne v anonimnost in se raje posvetimo volilnim preferencam slovenskih volivcev.

 

Nastajanje novih strank in gnitje starih namreč kar samo od sebe kliče po takšnih analizah (razen v Mladini in Dnevniku, kjer nimajo časa za analize, saj morajo pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami delati levičarski javnomnenjski inženiring).

 

 

Programski vakuum ali šoltesiranje

 

Lista Igorja Šoltesa, ki je na evropskih volitvah v slovenski vukojebini dosegla tretje mesto, oziroma odnesla 10,45 odstotka glasov, je na volitvah nastopila z izjemno zanimivim programom. Na spletni strani Liste Igorja Šoltesa, pod rubriko 'fokus', si ga lahko ogledate sami.

 

Jedro programa pa je sledeče: "stimulativno gospodarsko okolje, učinkovit in pravičen trg dela ter zmanjšanje števila brezposelnih, neodtujljivost naravnih virov in infrastrukture, ohranjanje kulturne krajine, zagotavljanje samooskrbe s hrano ter vzpostavitev transportne in energetske neodvisnosti". Priznati morate, da ni ravno zapleteno in da je očitno programska formula zmagovalna (vsaj na levici). Nekaj izjemno splošnih stavkov in trditev, ki bi jih pričakoval od kandidatk za miss česarkoli, je očitno dovolj za odhod v Evropski parlament. 

 

Ne glede na to, kako definirate racionalnega volivca je očitno, da je potrebnih izjemno malo informacij za odličen uspeh na slovenskih volitvah. To je sicer zelo težko pojasniti, ker v vsakdanjem življenju se samo notorični odvisneži od iger na srečo in narkomani odločajo na podlagi minimalnega nabora informacij, oziroma težko je najti kogarkoli, ki bi se na podlagi skorajda ničesar odločal o okoliščinah (ali investicijah), ki pomembno vplivajo na njegovo življenje. Kaj torej vzpostavlja izbiro slovenskega volivca in kaj vzpostavlja nabor informacij, ki jih pri odločanju upošteva, če to ni program stranke/liste? 

 

Recimo, da so slovenski volivci spregledali programe strank in vedo, da v realnosti ne pomenijo nič, potem je množica informacij, na kateri lahko utemeljijo svoje odločitve, vezana ali na: javno delovanje nosilcev liste/strankarskega prvaka, averziji do obstoječih strank ali pa možganski lenosti. Poglejmo.

 

 

Javno delovanje izbrancev

 

Recimo, da je Šoltes svojo javnomnenjsko podporo, ki je rezultirala v odličnem volilnem rezultatu dobil na temelju tega, da je bil odličen predsednik računskega sodišča. Ta trditev je popolnoma legitimna, ampak kaj takega težko drži v Sloveniji. Zakaj?

 

Najprej, da ste v nečem odlični, mora obstajati ustrezni medijski kanal, ki vas v očeh javnosti dela odlične. Šoltesu pa v medijih precej časa ni bilo postlano z rožicami, saj je zaradi svojega dela na računskem sodišču doživel kar precej medijskih napadov. Pa ne govorim o desnici, ker za desne nikoli ne more biti volilna izbira, govorim o Mladini in Dnevniku, ki sta ga kar nekajkrat brutalno utapljala v žlici vode.

 

Ker levi mediji odločilno kreirajo javno mnenje (spomnite se, za racionalne, izgubljene bitke za nacionalni interes), bi moral biti Šoltes nekje v rangu Pličaniča, ne pa takoj za Peterletom. Še več, očitno je, da uspešno nastopanje s pozicije civilne družbe še ne zagotavlja uspešno nastopanje v politiki. Ker sta to dve povsem različni disciplini s povsem različnimi pravili, je sklepanje, da če je nekdo uspešen v civilni družbi, bo uspešen v politiki, bizarno, saj ne temelji na nobenem resnem dokazu.

 

Če ne verjamete, se spomnite samo na politični fiasko nekdanjih "superzvezd" civilne družbe, ki so se imenovali Resetiranci. Ravno zaradi tega Šoltesova javnomnenjska podoba ne more biti v domeni racionalne izbire. Potem, Slovenci, ki so znani kot šank analitiki, so v povprečju slabo izobraženi, nerazgledani in zanje na splošno velja, da so obstali v času druge svetovne vojne.

 

Vse Šoltesove zgodbe z računskega sodišča so za njih preveč abstraktne, celo preveč dolgočasne, da bi jih vzeli v zobe. Ker te zgodbe zahtevajo funkcionalno pismenost, v kateri pa Slovenci ravno ne blestijo, in prebiranje tekstov, ki so daljši kot horoskop je jasno, da lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da velika večina volivcev nima pojma o Šoltesovem strokovnem delu.

 

Torej, po logiki stvari Šoltes ni mogel postati favorit levice niti zaradi svojega strokovnega dela, niti zaradi javnomnenjske podobe (ker ni vrhunska, niti ni garancija za uspešen prestop v politiko). Če ne verjamete in mislite, da postavljam trditve, ki visijo v zraku, potem vas izzivam, da vprašate prvega levičarja, ki je pri roki, da vam našteje vsaj dva primera, ki jih je kot predsednik računskega sodišča razrešil Šoltes.

 

 

Averzija do starih strank

 

Če obstaja, kot ključni motiv za izbiro programsko prazne in popolnoma nove stranke, averzija do obstoječih strank, potem mora biti izpolnjen eden izmed sledečih pogojev. Prvič, tveganje izbire nove stranke (v smislu, da se v izbiri ne zmotite v celoti) mora biti večje na strani starih strank, kot na strani novih strank. Ali je tveganje izbire Šoltesa nižje, kot tveganje izbire SD?

 

Menim, da ni, saj za Šoltesa ni čisto jasno, kakšen je njegov svetovni nazor (programska postulata "stimulativno gospodarsko okolje in učinkovit in pravičen trg dela ter zmanjšanje števila brezposelnih" si namreč lahko razlagate ali po klasično liberalno ali po keynesiansko ali po socialistično), ni jasno ali ima organizirano ekipo ljudi, niti kdo so ti ljudje.

 

Povedano drugače, svetovni nazor in organizacija okoli Šoltesa sta popolnoma nestabilni tvorbi, ki jih lahko odpelje kamorkoli in sta za racionalnega volivca po definiciji bolj tvegani, kot pri SD. In drugič, ne sme obstajati slaba izkušnja z nastankom in delovanjem novih strank v bližnji preteklosti. Pa to spet ne drži, izkušnje z Zares, Pozitivno Slovenijo in Državljansko listo so še kako sveže. Še več, obstaja vzorec, po katerem najslabši in najbolj pokvarjeni kadri krožijo po novih strankah in se na novo izumljajo. Tveganje, da se najslabše zavleče k popularni novi stranki je bistveno večje, kot tveganje, da ostane v kateri od starih strank. 

 

Torej? Še enkrat več Šoltes na podlagi tega odločitvenega kriterija ne more biti racionalna izbira. Povedano drugače, kdor svojo volilno preferenco po "tabuli rasi" permanentno in brez spomina opravičuje s trditvijo "dajmo še njim priložnost" pa ti "oni" nimajo ne programa, ne svetovnega nazora, niti se ne zna vstaviti njihovega dela v kontekst, pa še napolnjeni so z vedno istimi "novimi obrazi", ni racionalen volivec, ampak tepec.

 

Še več, izkazalo se je, da nove stranke histerizirajo stare, ki postajajo vse bolj popadljive in so vse bolj oddaljene od realnosti. Lukšič je že tak primer politične blaznosti; namesto, da bi poiskal racionalno strategijo v boju proti novim strankam na levici, je profaniziral vse, kar SD predstavlja in jo na evropskih volitvah namesto na vodilna mesta popeljal v družbo političnih prevrtljivcev, špekulantov in amaterjev.

 

 

Možganska lenost

 

Možgansko lenost bi lahko definirali kot proces, ki temelji na izbiri najmanjšega možnega števila informacij, ki pa so dovolj dobre, da vzpostavljajo politično identiteto volivca. Primer: volil bom vedno isto stranko, ker sem lojalen (in ker potem vem, kdo in kaj sem). Drugi primer: stranka je proti Janši/Murglam, zato jo bom volil.

 

Skratka, v tem oziru racionalnost dejansko izgine, ker se lahko voli tudi opico, če se ta izreče proti Janši/Murglam in lahko se voli nacionalsocialiste/komuniste neskončno dolgo, ker se jih je pač nekoč volilo. Moja teza je, da je edina racionalna razlaga, zakaj je Šoltes ob umanjkanju popolnoma vsega, kar definira normalno in racionalno volilno izbiro, dobil toliko glasov, kot jih je, da je bila izbira Šoltesa posledica kombinacij dveh trditev. Prvič, Šoltes ni Janša in drugič, dajmo priložnost novim obrazom.

 

To pa je identična logika kot v primeru izvolitve gada na prsih levice leta 2011. In če to drži in je nedavna izkušnja z Zokijem za levico in njene volivce še kako boleča, potem je jasno, da so izbire pomembnega dela slovenskih volivcev izrazito neracionalne (kot so neracionalne izbire, ki so utemljene s čepenjem na starih strankah, ki ne morejo zmagati na volitvah in ki se jim oprostijo popolnoma vse stranpoti in prevare).

 

Takšno razumevanje izbire ljudi, ki vzpostavljajo in poganjajo institucije pa so po definiciji prekleto tvegane in nevarne. Povedano drugače, ni niti enega racionalnega razloga, ki bi pojasnil Šoltesov rezultat, kar ne pomeni samo depresivnega pogleda na odločitve dela volivcev ampak tudi Šoltesovo nočno moro, saj so njegovi volivci neracionalni. In to se ne more dobro končati.

 

 

Zgodba je še bolj bolna, vstopi namreč Cerar

 

S tem pa zgodba o bizarnem slovenskem volivcu še ni končana. Kaj si lahko mislite o zadnjih javnomnenjskih volitvah, po katerih na politični sceni absolutno dominira Miro Cerar s svojo stranko? Pazite: Cerar nima programa (z izjemo ubogih PowerPoint izročkov, za katere nas prepričuje, da so delo nekaj desetin ljudi v obdobju nekaj mesecev), ne poznamo skorajda nikogar iz njegove ekipe (bodite iskreni in jih poskusite sami pri sebi našteti vsaj pet, garantiram, da ne bo šlo), sploh ni jasno, ali vse dela sam ali pa se v njegovem kabinetu na Pravni fakulteti drenja še kakih dvajset svetovalcev.

 

Na javnih nastopih razen zenovskih misli ne da nič konkretnega od sebe in na sploh se obnaša, kot da živimo v času največje ekspanzije, ko so odgovori na strukturne probleme zgolj stvar poliranja stališč, katerih bistvo je zgolj to, da ne razburijo prebivalstva. Pa ne samo, da kaže, da se bo ponovilo tisto, kar se je zgodilo s Šoltesom ampak izgleda, da bo njegov končni rezultat celo presegel in prinesel rekordno zmago na parlamentarnih volitvah.

 

Še huje je, za Šoltesa, ki je "presenečenje" evropskih volitev kaže, da bo na parlamentarnih volitvah, samo mesec dni kasneje, izginil s političnega prizorišča. Ali je to normalno? Ali niso takšne izbire in takšno obnašanje popolnoma v domeni neracionalnosti, celo norosti? Če menite, da temu ni tako, potem razmislite o sledečem primeru: ali bi se poročili z osebo, ki je niste še nikoli videli, ne poznate njenega imena, niste prepričani katerega spola sploh je in ali je samska ali ni, ob tem, da ste nekaj takega enkrat že naredili, pa je izpadlo, da ste bili poročeni z nilskim konjem?

 

Pri čemer je vaš edini izgovor, da se ne želite poročiti z Janšo in edini zagovor vaše izbire, da vam prijatelji, na podlagi člankov prebranih v Mladini, zatrjujejo, da to bitje deluje prijazno. Če tega ne bi naredili v zasebnem življenju, zakaj ste se potem že zaročili s Cerarjevo politično agendo? 

 

Zato si dobro zapomnite sledeče: za tale volilni hokuspokus ne bo nosil odgovornosti Cerar, ampak izključno vi, njegovi volivci.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
4
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
8
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,119
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,689
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,823
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,513
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,470
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,000
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 817
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 816
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,773
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 541