Komentar

Ljubljana Izidor Cankarja: razbojniško gnezdo poštenjakov

"Danes me Ljubljana ubija; ne samo mene, temveč vse, ki so jo nekdaj ljubili. Vsi smo v močvirju, ko vstopimo vanjo. Nevede in neopazno nehamo misiliti. (...) Taka je Ljubljana, razbojniško gnezdo poštenjakov. O Ljubljana, ljubica naša sovražna, ali nam ne bo nikoli bolje s teboj?" je zapisal Izidor Cankar.

22.05.2016 07:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   izidor cankar   avgust černigoj   boris cavazza   s poti  

Doprsna skulptura Izidorja Cankrja danes stoji legalno v preddverju Moderne galerije. V istem prostoru sobiva na razdalji sedmih korakov s tistimi, ki so ji bili v življenju strupeni nasprotniki, moji učitelji. Prav je tako! 

Nedavno sem gledal topoumno televizijsko nesmiselnost, ker pač gledam vsa medijska topoumja. No, skoraj vsa. Sem medijski odvisnik vseh možnih medijev. Nekateri so kvartopirci, nekateri so kadilci, nekateri so odvisni od opijatov, nekateri so vse to, sam sem pač medijski odvisnik. V zadnjem letu se v različnih TV formatih na različnih televizijah ljudje vozijo v avtomobilih, za potrebe oddaj avto začasno spremenijo v TV studio, v njih pa nagovorjeni odgovarjajo na zastavljena vprašanja. V nekaterih avtomobilih povabljeni pojejo skupaj s svojimi idoli vesele napeve. Neverjetno, kaj vse ljudje ne počnejo medtem, ko čakajo na naslednjo katastrofo.

Televizija je muzej za nabor nesreč.

Naj vas spomnim na nekaj, kar že dolgo veste, a ste mogoče že pozabili. Beseda teče o asociacijah. Poznamo:

a.) bližnje,

b.) daljne in

c.) divje asociacije.

 

Povežimo misel:

a.) bližnja asociacija na besedo rumeno - zlatenica,

b.) daljna asociacija na besedo rumeno - Tokio,

c.) divja asociacija na besedo rumeno - testament.

 

Asociacije so povezave med posameznimi pojmi in predstavami tako, da ena beseda izzove drugo. Takšno je moje zaporedje zadnjih sedmih dni. Cel niz asociacij se mi je seštel v temo komentarja. Poglejmo asociativne korake:

 

Vprašanje znamenitega voditelja v znameniti oddaji se je glasilo: "Katera reka teče skozi Benetke?" TV voditelj je s svojo zavrto suverenostjo najprej vprašal vprašanca in ker ta ni poznal odgovora, je voditelj povedal "pravilen" odgovor: "Skozi Benetke teče reka Arno." Voditeljev lapsus mi je proizvedel bližnjo asociacijo na repliko iz romana Izidorja Cankarja "S poti", ko je bil osrednji junak romana vprašan, kako si predstavlja Firence, je odgovoril: "Precej veliko mesto, v sredi teče Arno." Seveda, reka Arno teče skozi Firence. Preverim še na medmrežju. Voditeljevo vprašanje je bilo napačno zastavljeno. Vsi smo odigrali svoje vloge, kot da je vse v najboljšem redu. Saj je tudi bilo.

 

Takoj zatem padem v bližnjo asociacijo. V izteku najstniških let sem imel v sobi nad posteljo plakat filma "Iskanja", posnetega po romanu Izidorja Cankarja "S poti". Avtor plakata je bil oblikovalski genij Matjaž Vipotnik. Motiv je bil foto preliv iz Tizianove oltarske slike Vnebovzetje device Marije v ogromno boso nogo. Po spominu sem vizualiziral svojo asociacijo.

 

Tretja bližnja asociacija. Po naključju sem srečal Borisa Cavazzo. Zapletla sva se v pogovor, ki je tekel v različnih smereh. Ko sva se razšla, me je Boris v hipu povezal s filmom "Iskanja". V filmu sta namreč skupaj z Borisom Juhom briljantno odigrala svoji dodeljeni vlogi.

 

Četrta bližnja asociacija. Po srečanju z Borisom sem se zaradi bližajoče se razstave U3 odpravil v Moderno galerijo. Ker se bo tam ravno iztekla razstava foto podob mnogoterih arhitektur iz zbirke diapozotivov na steklu Izidorja Cankarja, sem se na hitro odločil, da si jo ogledam. Postavljena je pod naslovom Urejeno po številkah. Izidor Cankar zapiše: "Sedaj se odpeljem. Prosim te, razdeli to napitnino med služinčad. Pri fotografu imam še nekaj plošč, pošlji jih za menoj, kadar ti sporočim naslov."

 

Izidor Cankar, Miha Maleš in Veno Pilon v Parizu, 1951.

 

Ob odhodu iz galerije sem v preddverju za nekaj trenutkov pogledal v njegovo doprsno skulpturo.

 

Izidor Cankar, duhovnik in umetnostni zgodovinar: "Danes me Ljubljana ubija; ne samo mene, temveč vse, ki so jo nekdaj ljubili. Vsi smo v močvirju, ko vstopimo vanjo. Nevede in neopazno nehamo misiliti. Živimo kot alge in se gibljemo, kakor voda pljuska. Vidiš , taka je Ljubljana, mesto zdravega zraka in kužnega ozračja; od zraka se debelimo, z ozračjem omamljamo misli. Taka je Ljubljana, razbojniško gnezdo poštenjakov. O Ljubljana, ljubica naša sovražna, ali nam ne bo nikoli bolje s teboj?"

 

Moj odnos do duhovnikov je izoblikovalo razsvetljenstvo, tukaj ni kaj dodati. Moj odnos do umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja pa je izoblikovala njegova umetniško-zgodovinska pozicija oziroma njegovo nerazumevanje nastopa vizualnega umetnika Avgusta Černigoja.

Dr. Peter Krečič zapiše: "Kljub temu, da je bila razstava na Tehnični srednji šoli (1924) namenjena ožjemu krogu občinstva, je delovala kot eksploziv. Na razstavo so prihajali Černigojevi znanci in prijatelji v znamenje podpore, prišli so umetniki ekspresionistične orientacije, pa tudi pripadniki starejših usmeritev, da bi se lahko zgražali. Prišel je Izidor Cankar v družbi nekaterih profesorjev in študentov. Černigoja je trdo prijel, češ, kaj si vendar drzne."

 

Ko dr. Krečič, vedno uglajen, v zgornjem citatu zapiše, da je Izidor Cankar Černigoja "trdo prijel", to pomeni, da je Izidor Cankar dobesedno razstavljene konstruktivistično-produkcionistične umetnine zaničevalno suval s stavki "to že ni nikakršna umetnost" in še veliko huje!

 

Leta 2001, ko sem pisal komentarje o umetnosti v zagrebškem tedniku Globus, sem razmišljal, da regija nima Sodobne galerije, ima pa Moderno galerijo. Studi se mi, ko so na njenem vhodu postavili glavo, ki oponaša glavo Izidorja Cankarja. Rekli boste: saj je on tisti, ki jo je zgradil. Ne, Stepančič jo je gradil. Med tem, ko jo je Stepančič gradil Modernost, je Izidor Cankar denunciral Černigoja. Študentom. Kar je še huje, kot da bi ga policiji. Studi se mi glava, ki je izoblikovana iz materialov Narodne galerije. Tudi teoloških galerij niso oblikovali teologi. Lah, Carmelich, Stepančič in Černigoj so vam zgradili najlepšo Modernost. Strojno plastiko, razslojeno, lamelasto, kompleksno, funkcionalno, pigmentirano v petih različnih barvah. Zgradili so vam strojno ambientalno plastiko. Ne, to niso bili futuristi, to so bili konstruktivisti, avantgardisti.

 

13. marca leta 2001 še ni bil zgrajen Muzej sodobne umetnosti ne v Zagrebu, ne v Ljubljani. Tistega leta še ni bil postavljen Tržaški konstruktivistični ambient v Moderni galeriji. Danes, v nedeljo 22. maja leta 2016, je Tržaški konstruktivistični ambient postavljen v Moderni galeriji, lahko ga vidite takoj levo izza spominske glave Izidorja Cankarja. Skupaj sobivata obe materializaciji. Izidor Cankar je v svojem umetniško-zgodovinskem pogledu stal na branikih veličastnih klasičnih in neoklasicističnih zaporedji, kar je več kot razvidno v njegovih diasteklenih pričevanjih, ki jih je realiziral za potrebe umetnostne stroke.

 

V tistih letih je nasprotoval tako impresionizmu kot simbolizmu, kaj šele prihajajočemu ekspresionizmu. Nasprotoval je iz pozicij katolosa in helenizma tudi bratrancu Ivanu Cankarju, ki naj bi se utapljal  v premajhnih temah socialnega in demokratičnega rodoljubja. Nasprotoval je futurizmu, čeprav so ga njegovi protagonisti v romanu "S poti" zgledno povzemali. Toda da bi lahko razumel veličasten prelom, ne le stila, temveč celotnega veka, ni bilo mogoče. Potopljen je bil v vrednote helenističnega polisa, zagovarjal je božji izvor lepote, ki prihaja na svet iz neizmernih daljav skrivnosti. Ni mogel videti oblikoslovnih izhodišč, ki izhajajo iz lepote funkcije.

 

Navkljub mojemu nestrinjanju z večnimi vrednotami Izidor Cankar zapiše briljantne stavke o umetnosti in lepoti: To, kar ljudje pišejo o stilu, je bolj skrivnostno kot lepota sama. Resnica je dobra analogija za lepoto. Ravno tako je objektivna kot lepotaZapiše enega najlepših stavkov slovenskega jezika: "Bil je pobit in lep, kakor morda nikoli." To zapiše človek, ki misli, da "modernisti tratijo vso moč na lepo besedno figuro in duhovito frazo, ko bi morali poskrbeti za filozofsko snov in problematiko v umetniški prozi".

 

Seštejmo naglas leta 2001:

Glava Izidorja Cankarja ne bo stala legalno na vhodu v Moderno galerijo toliko časa, kolikor ne bo Stepančičeve razstave. Dokler ne bo konstruktivističnega ambienta v showroomu arhiva Bauhausa v Berlinu. Ravnatelj arhiva je dr. Peter Hahn, nadvse pozorn in moder mož. Njegova telefonska številka je 00 49 030 254 00 20.

 

Seštejmo na glas asociacije leta 2016:

Dr. Peter Hahn ni več med živimi, Stepančičeva razstava je bila v galeriji Cankarjevega doma, Muzej sodobne umetnosti stoji na Metelkovi, Tržaški konstruktivistični ambient pa je postavljen v Moderni galeriji. Zaporedja asociacij imajo svoje obličje večnosti, z njimi gledamo smisle in nesmisle.

 

Zame spominska doprsna skulptura Izidorja Cankrja danes stoji legalno v preddverju Moderne galerije. V istem prostoru sobiva na razdalji sedmih korakov s tistimi, ki so ji bili v življenju strupeni nasprotniki, moji učitelji. Prav je tako! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514