Komentar

Ljubljana Izidor Cankarja: razbojniško gnezdo poštenjakov

"Danes me Ljubljana ubija; ne samo mene, temveč vse, ki so jo nekdaj ljubili. Vsi smo v močvirju, ko vstopimo vanjo. Nevede in neopazno nehamo misiliti. (...) Taka je Ljubljana, razbojniško gnezdo poštenjakov. O Ljubljana, ljubica naša sovražna, ali nam ne bo nikoli bolje s teboj?" je zapisal Izidor Cankar.

22.05.2016 07:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   izidor cankar   avgust černigoj   boris cavazza   s poti  

Doprsna skulptura Izidorja Cankrja danes stoji legalno v preddverju Moderne galerije. V istem prostoru sobiva na razdalji sedmih korakov s tistimi, ki so ji bili v življenju strupeni nasprotniki, moji učitelji. Prav je tako! 

Nedavno sem gledal topoumno televizijsko nesmiselnost, ker pač gledam vsa medijska topoumja. No, skoraj vsa. Sem medijski odvisnik vseh možnih medijev. Nekateri so kvartopirci, nekateri so kadilci, nekateri so odvisni od opijatov, nekateri so vse to, sam sem pač medijski odvisnik. V zadnjem letu se v različnih TV formatih na različnih televizijah ljudje vozijo v avtomobilih, za potrebe oddaj avto začasno spremenijo v TV studio, v njih pa nagovorjeni odgovarjajo na zastavljena vprašanja. V nekaterih avtomobilih povabljeni pojejo skupaj s svojimi idoli vesele napeve. Neverjetno, kaj vse ljudje ne počnejo medtem, ko čakajo na naslednjo katastrofo.

Televizija je muzej za nabor nesreč.

Naj vas spomnim na nekaj, kar že dolgo veste, a ste mogoče že pozabili. Beseda teče o asociacijah. Poznamo:

a.) bližnje,

b.) daljne in

c.) divje asociacije.

 

Povežimo misel:

a.) bližnja asociacija na besedo rumeno - zlatenica,

b.) daljna asociacija na besedo rumeno - Tokio,

c.) divja asociacija na besedo rumeno - testament.

 

Asociacije so povezave med posameznimi pojmi in predstavami tako, da ena beseda izzove drugo. Takšno je moje zaporedje zadnjih sedmih dni. Cel niz asociacij se mi je seštel v temo komentarja. Poglejmo asociativne korake:

 

Vprašanje znamenitega voditelja v znameniti oddaji se je glasilo: "Katera reka teče skozi Benetke?" TV voditelj je s svojo zavrto suverenostjo najprej vprašal vprašanca in ker ta ni poznal odgovora, je voditelj povedal "pravilen" odgovor: "Skozi Benetke teče reka Arno." Voditeljev lapsus mi je proizvedel bližnjo asociacijo na repliko iz romana Izidorja Cankarja "S poti", ko je bil osrednji junak romana vprašan, kako si predstavlja Firence, je odgovoril: "Precej veliko mesto, v sredi teče Arno." Seveda, reka Arno teče skozi Firence. Preverim še na medmrežju. Voditeljevo vprašanje je bilo napačno zastavljeno. Vsi smo odigrali svoje vloge, kot da je vse v najboljšem redu. Saj je tudi bilo.

 

Takoj zatem padem v bližnjo asociacijo. V izteku najstniških let sem imel v sobi nad posteljo plakat filma "Iskanja", posnetega po romanu Izidorja Cankarja "S poti". Avtor plakata je bil oblikovalski genij Matjaž Vipotnik. Motiv je bil foto preliv iz Tizianove oltarske slike Vnebovzetje device Marije v ogromno boso nogo. Po spominu sem vizualiziral svojo asociacijo.

 

Tretja bližnja asociacija. Po naključju sem srečal Borisa Cavazzo. Zapletla sva se v pogovor, ki je tekel v različnih smereh. Ko sva se razšla, me je Boris v hipu povezal s filmom "Iskanja". V filmu sta namreč skupaj z Borisom Juhom briljantno odigrala svoji dodeljeni vlogi.

 

Četrta bližnja asociacija. Po srečanju z Borisom sem se zaradi bližajoče se razstave U3 odpravil v Moderno galerijo. Ker se bo tam ravno iztekla razstava foto podob mnogoterih arhitektur iz zbirke diapozotivov na steklu Izidorja Cankarja, sem se na hitro odločil, da si jo ogledam. Postavljena je pod naslovom Urejeno po številkah. Izidor Cankar zapiše: "Sedaj se odpeljem. Prosim te, razdeli to napitnino med služinčad. Pri fotografu imam še nekaj plošč, pošlji jih za menoj, kadar ti sporočim naslov."

 

Izidor Cankar, Miha Maleš in Veno Pilon v Parizu, 1951.

 

Ob odhodu iz galerije sem v preddverju za nekaj trenutkov pogledal v njegovo doprsno skulpturo.

 

Izidor Cankar, duhovnik in umetnostni zgodovinar: "Danes me Ljubljana ubija; ne samo mene, temveč vse, ki so jo nekdaj ljubili. Vsi smo v močvirju, ko vstopimo vanjo. Nevede in neopazno nehamo misiliti. Živimo kot alge in se gibljemo, kakor voda pljuska. Vidiš , taka je Ljubljana, mesto zdravega zraka in kužnega ozračja; od zraka se debelimo, z ozračjem omamljamo misli. Taka je Ljubljana, razbojniško gnezdo poštenjakov. O Ljubljana, ljubica naša sovražna, ali nam ne bo nikoli bolje s teboj?"

 

Moj odnos do duhovnikov je izoblikovalo razsvetljenstvo, tukaj ni kaj dodati. Moj odnos do umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja pa je izoblikovala njegova umetniško-zgodovinska pozicija oziroma njegovo nerazumevanje nastopa vizualnega umetnika Avgusta Černigoja.

Dr. Peter Krečič zapiše: "Kljub temu, da je bila razstava na Tehnični srednji šoli (1924) namenjena ožjemu krogu občinstva, je delovala kot eksploziv. Na razstavo so prihajali Černigojevi znanci in prijatelji v znamenje podpore, prišli so umetniki ekspresionistične orientacije, pa tudi pripadniki starejših usmeritev, da bi se lahko zgražali. Prišel je Izidor Cankar v družbi nekaterih profesorjev in študentov. Černigoja je trdo prijel, češ, kaj si vendar drzne."

 

Ko dr. Krečič, vedno uglajen, v zgornjem citatu zapiše, da je Izidor Cankar Černigoja "trdo prijel", to pomeni, da je Izidor Cankar dobesedno razstavljene konstruktivistično-produkcionistične umetnine zaničevalno suval s stavki "to že ni nikakršna umetnost" in še veliko huje!

 

Leta 2001, ko sem pisal komentarje o umetnosti v zagrebškem tedniku Globus, sem razmišljal, da regija nima Sodobne galerije, ima pa Moderno galerijo. Studi se mi, ko so na njenem vhodu postavili glavo, ki oponaša glavo Izidorja Cankarja. Rekli boste: saj je on tisti, ki jo je zgradil. Ne, Stepančič jo je gradil. Med tem, ko jo je Stepančič gradil Modernost, je Izidor Cankar denunciral Černigoja. Študentom. Kar je še huje, kot da bi ga policiji. Studi se mi glava, ki je izoblikovana iz materialov Narodne galerije. Tudi teoloških galerij niso oblikovali teologi. Lah, Carmelich, Stepančič in Černigoj so vam zgradili najlepšo Modernost. Strojno plastiko, razslojeno, lamelasto, kompleksno, funkcionalno, pigmentirano v petih različnih barvah. Zgradili so vam strojno ambientalno plastiko. Ne, to niso bili futuristi, to so bili konstruktivisti, avantgardisti.

 

13. marca leta 2001 še ni bil zgrajen Muzej sodobne umetnosti ne v Zagrebu, ne v Ljubljani. Tistega leta še ni bil postavljen Tržaški konstruktivistični ambient v Moderni galeriji. Danes, v nedeljo 22. maja leta 2016, je Tržaški konstruktivistični ambient postavljen v Moderni galeriji, lahko ga vidite takoj levo izza spominske glave Izidorja Cankarja. Skupaj sobivata obe materializaciji. Izidor Cankar je v svojem umetniško-zgodovinskem pogledu stal na branikih veličastnih klasičnih in neoklasicističnih zaporedji, kar je več kot razvidno v njegovih diasteklenih pričevanjih, ki jih je realiziral za potrebe umetnostne stroke.

 

V tistih letih je nasprotoval tako impresionizmu kot simbolizmu, kaj šele prihajajočemu ekspresionizmu. Nasprotoval je iz pozicij katolosa in helenizma tudi bratrancu Ivanu Cankarju, ki naj bi se utapljal  v premajhnih temah socialnega in demokratičnega rodoljubja. Nasprotoval je futurizmu, čeprav so ga njegovi protagonisti v romanu "S poti" zgledno povzemali. Toda da bi lahko razumel veličasten prelom, ne le stila, temveč celotnega veka, ni bilo mogoče. Potopljen je bil v vrednote helenističnega polisa, zagovarjal je božji izvor lepote, ki prihaja na svet iz neizmernih daljav skrivnosti. Ni mogel videti oblikoslovnih izhodišč, ki izhajajo iz lepote funkcije.

 

Navkljub mojemu nestrinjanju z večnimi vrednotami Izidor Cankar zapiše briljantne stavke o umetnosti in lepoti: To, kar ljudje pišejo o stilu, je bolj skrivnostno kot lepota sama. Resnica je dobra analogija za lepoto. Ravno tako je objektivna kot lepotaZapiše enega najlepših stavkov slovenskega jezika: "Bil je pobit in lep, kakor morda nikoli." To zapiše človek, ki misli, da "modernisti tratijo vso moč na lepo besedno figuro in duhovito frazo, ko bi morali poskrbeti za filozofsko snov in problematiko v umetniški prozi".

 

Seštejmo naglas leta 2001:

Glava Izidorja Cankarja ne bo stala legalno na vhodu v Moderno galerijo toliko časa, kolikor ne bo Stepančičeve razstave. Dokler ne bo konstruktivističnega ambienta v showroomu arhiva Bauhausa v Berlinu. Ravnatelj arhiva je dr. Peter Hahn, nadvse pozorn in moder mož. Njegova telefonska številka je 00 49 030 254 00 20.

 

Seštejmo na glas asociacije leta 2016:

Dr. Peter Hahn ni več med živimi, Stepančičeva razstava je bila v galeriji Cankarjevega doma, Muzej sodobne umetnosti stoji na Metelkovi, Tržaški konstruktivistični ambient pa je postavljen v Moderni galeriji. Zaporedja asociacij imajo svoje obličje večnosti, z njimi gledamo smisle in nesmisle.

 

Zame spominska doprsna skulptura Izidorja Cankrja danes stoji legalno v preddverju Moderne galerije. V istem prostoru sobiva na razdalji sedmih korakov s tistimi, ki so ji bili v življenju strupeni nasprotniki, moji učitelji. Prav je tako! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,441
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,573
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,493
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,861
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,748
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,653
07/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,474
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,294
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,052
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 913