Komentar

Ljubljana Izidor Cankarja: razbojniško gnezdo poštenjakov

"Danes me Ljubljana ubija; ne samo mene, temveč vse, ki so jo nekdaj ljubili. Vsi smo v močvirju, ko vstopimo vanjo. Nevede in neopazno nehamo misiliti. (...) Taka je Ljubljana, razbojniško gnezdo poštenjakov. O Ljubljana, ljubica naša sovražna, ali nam ne bo nikoli bolje s teboj?" je zapisal Izidor Cankar.

22.05.2016 07:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   izidor cankar   avgust černigoj   boris cavazza   s poti  

Doprsna skulptura Izidorja Cankrja danes stoji legalno v preddverju Moderne galerije. V istem prostoru sobiva na razdalji sedmih korakov s tistimi, ki so ji bili v življenju strupeni nasprotniki, moji učitelji. Prav je tako! 

Nedavno sem gledal topoumno televizijsko nesmiselnost, ker pač gledam vsa medijska topoumja. No, skoraj vsa. Sem medijski odvisnik vseh možnih medijev. Nekateri so kvartopirci, nekateri so kadilci, nekateri so odvisni od opijatov, nekateri so vse to, sam sem pač medijski odvisnik. V zadnjem letu se v različnih TV formatih na različnih televizijah ljudje vozijo v avtomobilih, za potrebe oddaj avto začasno spremenijo v TV studio, v njih pa nagovorjeni odgovarjajo na zastavljena vprašanja. V nekaterih avtomobilih povabljeni pojejo skupaj s svojimi idoli vesele napeve. Neverjetno, kaj vse ljudje ne počnejo medtem, ko čakajo na naslednjo katastrofo.

Televizija je muzej za nabor nesreč.

Naj vas spomnim na nekaj, kar že dolgo veste, a ste mogoče že pozabili. Beseda teče o asociacijah. Poznamo:

a.) bližnje,

b.) daljne in

c.) divje asociacije.

 

Povežimo misel:

a.) bližnja asociacija na besedo rumeno - zlatenica,

b.) daljna asociacija na besedo rumeno - Tokio,

c.) divja asociacija na besedo rumeno - testament.

 

Asociacije so povezave med posameznimi pojmi in predstavami tako, da ena beseda izzove drugo. Takšno je moje zaporedje zadnjih sedmih dni. Cel niz asociacij se mi je seštel v temo komentarja. Poglejmo asociativne korake:

 

Vprašanje znamenitega voditelja v znameniti oddaji se je glasilo: "Katera reka teče skozi Benetke?" TV voditelj je s svojo zavrto suverenostjo najprej vprašal vprašanca in ker ta ni poznal odgovora, je voditelj povedal "pravilen" odgovor: "Skozi Benetke teče reka Arno." Voditeljev lapsus mi je proizvedel bližnjo asociacijo na repliko iz romana Izidorja Cankarja "S poti", ko je bil osrednji junak romana vprašan, kako si predstavlja Firence, je odgovoril: "Precej veliko mesto, v sredi teče Arno." Seveda, reka Arno teče skozi Firence. Preverim še na medmrežju. Voditeljevo vprašanje je bilo napačno zastavljeno. Vsi smo odigrali svoje vloge, kot da je vse v najboljšem redu. Saj je tudi bilo.

 

Takoj zatem padem v bližnjo asociacijo. V izteku najstniških let sem imel v sobi nad posteljo plakat filma "Iskanja", posnetega po romanu Izidorja Cankarja "S poti". Avtor plakata je bil oblikovalski genij Matjaž Vipotnik. Motiv je bil foto preliv iz Tizianove oltarske slike Vnebovzetje device Marije v ogromno boso nogo. Po spominu sem vizualiziral svojo asociacijo.

 

Tretja bližnja asociacija. Po naključju sem srečal Borisa Cavazzo. Zapletla sva se v pogovor, ki je tekel v različnih smereh. Ko sva se razšla, me je Boris v hipu povezal s filmom "Iskanja". V filmu sta namreč skupaj z Borisom Juhom briljantno odigrala svoji dodeljeni vlogi.

 

Četrta bližnja asociacija. Po srečanju z Borisom sem se zaradi bližajoče se razstave U3 odpravil v Moderno galerijo. Ker se bo tam ravno iztekla razstava foto podob mnogoterih arhitektur iz zbirke diapozotivov na steklu Izidorja Cankarja, sem se na hitro odločil, da si jo ogledam. Postavljena je pod naslovom Urejeno po številkah. Izidor Cankar zapiše: "Sedaj se odpeljem. Prosim te, razdeli to napitnino med služinčad. Pri fotografu imam še nekaj plošč, pošlji jih za menoj, kadar ti sporočim naslov."

 

Izidor Cankar, Miha Maleš in Veno Pilon v Parizu, 1951.

 

Ob odhodu iz galerije sem v preddverju za nekaj trenutkov pogledal v njegovo doprsno skulpturo.

 

Izidor Cankar, duhovnik in umetnostni zgodovinar: "Danes me Ljubljana ubija; ne samo mene, temveč vse, ki so jo nekdaj ljubili. Vsi smo v močvirju, ko vstopimo vanjo. Nevede in neopazno nehamo misiliti. Živimo kot alge in se gibljemo, kakor voda pljuska. Vidiš , taka je Ljubljana, mesto zdravega zraka in kužnega ozračja; od zraka se debelimo, z ozračjem omamljamo misli. Taka je Ljubljana, razbojniško gnezdo poštenjakov. O Ljubljana, ljubica naša sovražna, ali nam ne bo nikoli bolje s teboj?"

 

Moj odnos do duhovnikov je izoblikovalo razsvetljenstvo, tukaj ni kaj dodati. Moj odnos do umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja pa je izoblikovala njegova umetniško-zgodovinska pozicija oziroma njegovo nerazumevanje nastopa vizualnega umetnika Avgusta Černigoja.

Dr. Peter Krečič zapiše: "Kljub temu, da je bila razstava na Tehnični srednji šoli (1924) namenjena ožjemu krogu občinstva, je delovala kot eksploziv. Na razstavo so prihajali Černigojevi znanci in prijatelji v znamenje podpore, prišli so umetniki ekspresionistične orientacije, pa tudi pripadniki starejših usmeritev, da bi se lahko zgražali. Prišel je Izidor Cankar v družbi nekaterih profesorjev in študentov. Černigoja je trdo prijel, češ, kaj si vendar drzne."

 

Ko dr. Krečič, vedno uglajen, v zgornjem citatu zapiše, da je Izidor Cankar Černigoja "trdo prijel", to pomeni, da je Izidor Cankar dobesedno razstavljene konstruktivistično-produkcionistične umetnine zaničevalno suval s stavki "to že ni nikakršna umetnost" in še veliko huje!

 

Leta 2001, ko sem pisal komentarje o umetnosti v zagrebškem tedniku Globus, sem razmišljal, da regija nima Sodobne galerije, ima pa Moderno galerijo. Studi se mi, ko so na njenem vhodu postavili glavo, ki oponaša glavo Izidorja Cankarja. Rekli boste: saj je on tisti, ki jo je zgradil. Ne, Stepančič jo je gradil. Med tem, ko jo je Stepančič gradil Modernost, je Izidor Cankar denunciral Černigoja. Študentom. Kar je še huje, kot da bi ga policiji. Studi se mi glava, ki je izoblikovana iz materialov Narodne galerije. Tudi teoloških galerij niso oblikovali teologi. Lah, Carmelich, Stepančič in Černigoj so vam zgradili najlepšo Modernost. Strojno plastiko, razslojeno, lamelasto, kompleksno, funkcionalno, pigmentirano v petih različnih barvah. Zgradili so vam strojno ambientalno plastiko. Ne, to niso bili futuristi, to so bili konstruktivisti, avantgardisti.

 

13. marca leta 2001 še ni bil zgrajen Muzej sodobne umetnosti ne v Zagrebu, ne v Ljubljani. Tistega leta še ni bil postavljen Tržaški konstruktivistični ambient v Moderni galeriji. Danes, v nedeljo 22. maja leta 2016, je Tržaški konstruktivistični ambient postavljen v Moderni galeriji, lahko ga vidite takoj levo izza spominske glave Izidorja Cankarja. Skupaj sobivata obe materializaciji. Izidor Cankar je v svojem umetniško-zgodovinskem pogledu stal na branikih veličastnih klasičnih in neoklasicističnih zaporedji, kar je več kot razvidno v njegovih diasteklenih pričevanjih, ki jih je realiziral za potrebe umetnostne stroke.

 

V tistih letih je nasprotoval tako impresionizmu kot simbolizmu, kaj šele prihajajočemu ekspresionizmu. Nasprotoval je iz pozicij katolosa in helenizma tudi bratrancu Ivanu Cankarju, ki naj bi se utapljal  v premajhnih temah socialnega in demokratičnega rodoljubja. Nasprotoval je futurizmu, čeprav so ga njegovi protagonisti v romanu "S poti" zgledno povzemali. Toda da bi lahko razumel veličasten prelom, ne le stila, temveč celotnega veka, ni bilo mogoče. Potopljen je bil v vrednote helenističnega polisa, zagovarjal je božji izvor lepote, ki prihaja na svet iz neizmernih daljav skrivnosti. Ni mogel videti oblikoslovnih izhodišč, ki izhajajo iz lepote funkcije.

 

Navkljub mojemu nestrinjanju z večnimi vrednotami Izidor Cankar zapiše briljantne stavke o umetnosti in lepoti: To, kar ljudje pišejo o stilu, je bolj skrivnostno kot lepota sama. Resnica je dobra analogija za lepoto. Ravno tako je objektivna kot lepotaZapiše enega najlepših stavkov slovenskega jezika: "Bil je pobit in lep, kakor morda nikoli." To zapiše človek, ki misli, da "modernisti tratijo vso moč na lepo besedno figuro in duhovito frazo, ko bi morali poskrbeti za filozofsko snov in problematiko v umetniški prozi".

 

Seštejmo naglas leta 2001:

Glava Izidorja Cankarja ne bo stala legalno na vhodu v Moderno galerijo toliko časa, kolikor ne bo Stepančičeve razstave. Dokler ne bo konstruktivističnega ambienta v showroomu arhiva Bauhausa v Berlinu. Ravnatelj arhiva je dr. Peter Hahn, nadvse pozorn in moder mož. Njegova telefonska številka je 00 49 030 254 00 20.

 

Seštejmo na glas asociacije leta 2016:

Dr. Peter Hahn ni več med živimi, Stepančičeva razstava je bila v galeriji Cankarjevega doma, Muzej sodobne umetnosti stoji na Metelkovi, Tržaški konstruktivistični ambient pa je postavljen v Moderni galeriji. Zaporedja asociacij imajo svoje obličje večnosti, z njimi gledamo smisle in nesmisle.

 

Zame spominska doprsna skulptura Izidorja Cankrja danes stoji legalno v preddverju Moderne galerije. V istem prostoru sobiva na razdalji sedmih korakov s tistimi, ki so ji bili v življenju strupeni nasprotniki, moji učitelji. Prav je tako! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
3
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.019
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.578
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.140
04/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.996
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.991
06/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.039
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.358
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.267
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.272
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.190