Komentar

Španski spomin in slovenska pozaba

Frankistični množični poboji po koncu državljanske vojne, skriti grobovi, begunci in emigranti, zapori in samooklicana sodišča z obsodbami na podlagi govoric, vse to je primerljivo s komunističnim zatiranjem v Jugoslaviji in Sloveniji po letu 1945.

22.05.2016 20:36
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   španija   franco   fašizem   slovenija   tito   jugoslavija

Španija je vsaj odkrito obsodila totalitarni Francov režim. Morda je za Slovenijo prišel čas, da naredi enako s svojo komunistično totalitarno preteklostjo. 

Ravno sem prebral knjigo profesorja Paula Prestona na The London School of Economics z naslovom Poslednji dnevi španske republike, ki je izšla letos. Priporočam jo vsem zgodovinarjem in tistim, ki jih zanima zgodovina v obdobju med letoma 1935 in 1990. Španska državljanska vojna 1936–1939 je bila, kot so vse državljanske vojne, brutalna in krvava. Brat proti bratu, na obeh straneh so zagrešili zločine proti človeštvu. To je bila borba med demokracijo in desnimi kontrarevolucionarji, ki so v republikanski vladi videli seme socialistične revolucije.

 

Zdaj je že splošno sprejeto, da je bil jugoslovanski osvobodilni boj s komunističnega stališča bolj bitka za revolucijo, ki je zaradi tega postala državljanska vojna. Zdaj je zaradi statistike znano tudi, da je več ljudi umrlo v spopadih nasprotnih strani v državljanski vojni kot tistih, ki jih je pobil okupator.

 

Španska republikanska demokratična vlada je med državljansko vojno sklenila zavezništvo s Sovjetsko zvezo, ker je bila ta edini zanesljivi dobavitelj orožja. To ni bila ravno najlažja odločitev za demokratično državo, čeprav so bili na republikanski strani komunisti in socialisti. Franca so podpirali nemški nacisti in italijanski fašisti. Protislovja in primerjave z Jugoslavijo so očitna. Frankistični množični poboji po koncu državljanske vojne, skriti grobovi, begunci in emigranti, zapori in samooklicana sodišča z obsodbami na podlagi govoric, vse to je primerljivo s komunističnim zatiranjem v Jugoslaviji po letu 1945. Iz Španije, ki je leta 1938 štela 28 milijonov ljudi, jih je pobegnilo pol milijona. Približno takšen odstotek je leta 1945 zbežal iz Slovenije.

Kot da bi bila Španija zrcalna podoba Jugoslavije.

Dva dogodka, vrnitev Španije v demokracijo po Francovi smrti leta 1975 in svobodne volitve, sta leta 1977 pripeljala do zakona o pomilostitvi, t.i. dogovora o pozabi. To je bila politična odločitev, nujna, da bi se izognili ukvarjanju z dediščino totalitarnega Francovega režima. To je bil poskus, da bi pustili preteklost za seboj in se osredotočili na izgradnjo demokratične Španije. Franco, tako kot Tito, je Španiji za 40 let vsilil svojo verzijo zgodovine. Čeprav so dogovor upoštevali in je služil svojemu namenu, je stvar polemike, ali bi se ga morali še vedno držati.

 

Paul Preston meni, da je zdaj v Španiji napočil čas, ko je treba obravnavati nasilno preteklost na "odprt in pošten način". Leta 2007 je levičarska Zapaterova vlada sprejela Zakon o zgodovinskem spominu. Ta zakon predvsem priznava žrtve na obeh straneh v španski državljanski vojni, priznava pravice žrtvam in potomcem žrtev državljanske vojne in poznejše diktature, formalno obsodi Francov režim in ukazuje odstranitev vseh frankističnih simbolov. Kljub kritikam, ga desnica, ki je nasledila Zapaterovo vlado, ni ukinila.

 

Za prebujno domišljijo ni bilo vse idealno in levičarsko usmerjeni sodnik Garzon je imel težave s konzervativci v španskem sodstvu, ko je skušal preiskovati zločine iz državljanske vojne. Oživljene razprave v Sloveniji o skritih grobiščih, komunističnih simbolih in lustraciji bi razjasnila španska izkušnja. Španija je vsaj odkrito obsodila totalitarni Francov režim. Morda je za Slovenijo prišel čas, da naredi enako s svojo komunistično totalitarno preteklostjo. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541