Komentar

Nezemeljski prostor: dotik vesolja in dotik strahu

Resničen prehod v vesolje omogoči šele distanca do našega planeta. Če bi lahko danes zgradil raziskovalni inštitut, bi bil to inštitut za raziskavo distance, zgrajen bi bil na ekvatorialni orbiti 36 000 kilometrov stran od planeta Zemlja. 

29.05.2016 07:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   dunaj   new york   mohamed atta   stanley kubrick   odiseja 2001

Foto: arhiv Portala PLUS

Iz žepa je vzel denarnico in pokazal fotgrafijo, na kateri sta bila on in pa meni neznana oseba. Najprej sem pomislil, da je na fotografiji newyorški "celebrity". Toda izkazalo se je, da je bil na fotografiji Mohamed Atta, vodja in načrtovalec napada na newyorške dvojčke!

 

Ravnokar sem se z Dunjo vrnil iz Dunaja. Intenzivno sem proizvajal mišljenje o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti. Spet sem bil v polju nerazumljivosti. Toda to bo moralo biti v bodoče drugače! Energetske tokove bodočnosti najintenzivneje doživljamo v filmskem mediju. Znanstveno-religiozni filmi so zvrst kinematografije v katerih avtorji gradijo pripovedi, ki se odigravajo v prihodnosti. Zasnovani so na potencialnem konfliktu, ki ga prinaša možen tehnološki razvoj. Zasnovani so na bodočih možnih konfliktih, ki jih prinašajo s seboj vzporedne zgodovinske spirale, ki bi se lahko pod določenimi pogiji uresničile. V znanstveno-religioznih filmih različne kulture mehanično preslikavajo svoje lastne kulturne vzorce. Upanje in želja sta pogonski sili znanstevo-religioznih fimov. V vzporedni spirali filma pa nastopa njun dvojček, želja in strah.

 

Dotik vesolja in dotik strahu. Ni preteklosti, ni bodočnosti, je samo absolutni zdaj. Ideja vesolja se spreminja skozi proizvodnjo umetniških in znanstveno tehnoloških konceptualizacij. Umetnost-kultura in znanost-tehnologija so človeške prakse, ki spreminjajo naravo. Vse, ampak čisto vse, je odvisno od človekovega delovanja v okolju. Tako je to tudi v bližnjem ali v globokem vesolju. Oblikovanje bivanjskega prostora je tisto, kar človeka ohranja pri življenju. Vesoljska postaja je najrazvidnejši rezultat tega procesa. Vesoljska postaja je naseljena skulptura, v celoti emancipirana od prirodnih tokov.

 

Resničen prehod v vesolje omogoči šele distanca do našega planeta. Naj ponovim svojo pozicijo: če bi lahko danes zgradil raziskovalni inštitut, bi bil to inštitut za raziskavo distance, zgrajen bi bil na ekvatorialni orbiti 36 000 kilometrov stran od planeta Zemlja. Človek se zaradi strahu istoveti s sebi kulturno podobnimi. Pridružuje se sistemom prepričanj in dejanj, s katerimi kaže svoj odnos do kozmičnega oziroma se navidezno poveže z njim. Artikulacija umetnosti in kulture je na eni strani mravljinčasto množična, na drugi strani pa elitistično ekskluzivna. Na eni strani poteka proces popizacije vesoljskih motivov, na drugi strani pa se vrtinči v kozmičnih potencialih na ravni težko razumlljivih abstraktnih struktur.

 

Religiozna gibanja, ki eksploatirajo idejo množičnega, se ne morejo organizrati drugače kot totalitarna ekonomska megastruktura. Predvsem zaradi tega, ker je ekonomija osrednja veja magije. Zato je urgentno potreben razsvetljenski poseg mladih doktorantov in doktorantk humanističnih znanosti XXI. stoletja, da vstopijo v neposredne humanistične raziskave realnega vesolja. Naj ponovim in podčrtam pomen besedne zveze - "v neposredne raziskave".

 

S pomočjo tehnologije lahko konstruiramo, kar hočemo in kjer hočemo: na dnu oceana, v puščavah, planinah in, ko bo to potrebno, tudi v medplanetarnem prostoru. Vsi si želimo, da bi se na orbiti naselili premišljeni kulturni vzorci, ne pa dominanti vzorci moči. Filozof, marksist Henri Lefebvre potencira in radikalizira idejo gradnje prostora v realnem vesolju: "Vse to lahko storimo z izolacijo od vakuumksega prostora, s potapljanjem v zemljino prirodo, s popolno mešanico kisika, ogljika in dušika projektiranega v antropomorfni oklep - v vesoljsko obleko. Samo v tako majhnem, lokaliziranem in omejenem okolju, v takšni lokalizirani zemljski prirodi, lahko človeško telo proizvede nezemljski prostor. Ta prostor pa nikoli ne more postati resnična ekstenzija telesa - astronavt ni nikoli resnično prisoten v nezemljskem prostoru. Vedno je v iluzivni in začasni eksklavi zemljske prirode (eksklava je ozemlje tuje države, ki vključuje ozemlje druge države, pojem je nasproten enklavi, op. avt.). Medtem, ko proizvaja nezemljski prostor, astronavt izhaja iz pozicije zemeljske prirode. Nezemljski prostor je vedno funkcija zemeljskega prostora. Konfinacija (pregon v kak kraj) je njegova ontologija. Na tem mestu se potencira neobstoj moderne distinkcije med prirodo in kulturo. Okolje kot njegova politična in družbena emancija - teritorij, niso imanentni, ne določa jih priroda, temveč so definirani s procesi projektiranja, dizajniranja in njim odgovarjajočim sociopolitičnim in ideološkim okvirjem."

 

Neverjetna količina znanja in dela ter družbene akcije je bila potrebna, da se je seštela v fascinatno projektiran aparat Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Človeštvu je omogočila, da ustvari nezemljski prostor. S tem dejanjem rešujemo na orbiti človekova konfliktna stanja, še preden jih bo človeštvo lahko razrešilo na planetu. Znanost in umetnost na takšen način skupaj nastopata pred zemeljskim časom. Znanost in umetnost sta spet pred časom. Z metodološko gradnjo interakcije kulturnih vzorcev. Toda to je samo privid, ki ga imamo pridobljenga in izoblikovanega z zemeljskim kulturnim pogledom.

 

Na podoben način se nam je v vesoljskem programu oblikoval ekstremističen odnos do tujca, ki je tam nekje v globoki globini vesolja. Iščemo prostor za premislek, v katerem se naseljuje optimalna projekcija človeškega. Zavzema pozicijo do "ekstremnega tujca" iz globine vesolja. Pozor! Napačno beremo, če preberemo "tujca ekstremista". Zadnja točka premisleka je smrt kot smisel močne, vidne strukture planeta. Tiste strukture, ki jo natančno poznamo in jo preslikavamo na površino Zemlje, če pogledamo navzdol v tloris pokopališč. Zato je kulturalizacija in kozmifikacija civilni projekt proti militantnim državnim oligarhijam. Tako je primerjalna religijologija več kot logični nosilec zahodne ideologije potovanja v vesolje.

 

Seštejmo komentar s pastoralno liturgično logiko. V preteklem desetletju smo imeli z Dunjo in Mihom cel niz dogodkov in razstav v New Yorku. Med njimi tudi v galeriji White Box. Na otvoritev je prišla vsa evforična, takrat ravno nanovo poročena, odličnica konceptualistka Marina Abramović. Med pogovorom sem začutil v naju energetsko fiksiranega, prosojnega človeka srednjih let, za katerega sem misli, da se hoče predstavit Marini. Nič nenavadnega ne bi bilo. Izkazalo pa se je drugače. Najprej sem pomislil, da je mož "party animal", eden tistih, ki hodijo od otvoritve do otvoritve razstave in na takšen način preživljajo čas na planetu Zemlja. V New Yorku je to v obilici razstav več kot mogoče.

 

Toda izkazalo se je popolnoma drugače. V naslednjem trenutku, ko sva z Marino začasno zaključila najin pogovor, se je mi je teoretik filma, tako se mi je predstavil, pridružil. Za uvod mi je najprej manifestiral neverjetno poznavanje moje umetniške poti in mojega prispevka v Neue Slowenishe Kunst. Ter poznavnaje mojega drugega dela umetniške poti z Dunjo Zupančič. Presentili so me detajli, ki jih poznal o meni. Na tem mestu nastopi tisti del pripovedi, ki zaokroži smisel današnjega komentarja.

 

Najprej me je opozoril, da ima vse, kar bo povedal, neposredno povezavo s Hermanom Potočnikom Noordungom in filmom Odiseja 2001 Stanleya Kubricka. Iz žepa je vzel denarnico in pokazal fotgrafijo, na kateri sta bila on in pa meni neznana oseba. Najprej sem pomislil, da je na fotografiji newyorški "celebrity". Toda izkazalo se je, da je bil na fotografiji Mohamed Atta, vodja in načrtovalec napada na newyorška dvojčka!

 

"Prinašalec sporočila" mi je prišel obnovit pogovor z njim, da bom obveščen. Mohamed Atta mu je z najvišjo stopnjo intenzitete povedal, da je posneta veličastna umetnina z naslovom Odiseja 2001, ki jo zahodnjaki zmotno imenujemo "znanstveno-fantastičen" film, v resnici "znastveno-religiozen" film. Mohamed Atta mu je izgovoril stavek, da je zahodna kultura sposobna ustvariti umetniške mojstrovine v trenutku, ko so te abstraktne in naj bo pozoren na lažne monolite. Politika, da ima zadnjo priložnost.

 

Ekstremni tujec je tisti, ki mu moramo pokazati našo kulturo človeškega in našo umetnost, ki se lahko vzpostavi le prek abstrakcije, nikakor ne prek svete naracije. Prihod morilskega mesije, ki drži v eni roki srce, v drugi roki pa sekiro, poskuša vzpostaviti zadnji mogoči dialog. Potem ni več drame, temveč samo še uničenje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
17
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,215
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,778
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,486
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,246
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,810
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,401
07/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,395
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 703
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,307
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,708