Komentar

Nezemeljski prostor: dotik vesolja in dotik strahu

Resničen prehod v vesolje omogoči šele distanca do našega planeta. Če bi lahko danes zgradil raziskovalni inštitut, bi bil to inštitut za raziskavo distance, zgrajen bi bil na ekvatorialni orbiti 36 000 kilometrov stran od planeta Zemlja. 

29.05.2016 07:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   dunaj   new york   mohamed atta   stanley kubrick   odiseja 2001

Foto: arhiv Portala PLUS

Iz žepa je vzel denarnico in pokazal fotgrafijo, na kateri sta bila on in pa meni neznana oseba. Najprej sem pomislil, da je na fotografiji newyorški "celebrity". Toda izkazalo se je, da je bil na fotografiji Mohamed Atta, vodja in načrtovalec napada na newyorške dvojčke!

 

Ravnokar sem se z Dunjo vrnil iz Dunaja. Intenzivno sem proizvajal mišljenje o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti. Spet sem bil v polju nerazumljivosti. Toda to bo moralo biti v bodoče drugače! Energetske tokove bodočnosti najintenzivneje doživljamo v filmskem mediju. Znanstveno-religiozni filmi so zvrst kinematografije v katerih avtorji gradijo pripovedi, ki se odigravajo v prihodnosti. Zasnovani so na potencialnem konfliktu, ki ga prinaša možen tehnološki razvoj. Zasnovani so na bodočih možnih konfliktih, ki jih prinašajo s seboj vzporedne zgodovinske spirale, ki bi se lahko pod določenimi pogiji uresničile. V znanstveno-religioznih filmih različne kulture mehanično preslikavajo svoje lastne kulturne vzorce. Upanje in želja sta pogonski sili znanstevo-religioznih fimov. V vzporedni spirali filma pa nastopa njun dvojček, želja in strah.

 

Dotik vesolja in dotik strahu. Ni preteklosti, ni bodočnosti, je samo absolutni zdaj. Ideja vesolja se spreminja skozi proizvodnjo umetniških in znanstveno tehnoloških konceptualizacij. Umetnost-kultura in znanost-tehnologija so človeške prakse, ki spreminjajo naravo. Vse, ampak čisto vse, je odvisno od človekovega delovanja v okolju. Tako je to tudi v bližnjem ali v globokem vesolju. Oblikovanje bivanjskega prostora je tisto, kar človeka ohranja pri življenju. Vesoljska postaja je najrazvidnejši rezultat tega procesa. Vesoljska postaja je naseljena skulptura, v celoti emancipirana od prirodnih tokov.

 

Resničen prehod v vesolje omogoči šele distanca do našega planeta. Naj ponovim svojo pozicijo: če bi lahko danes zgradil raziskovalni inštitut, bi bil to inštitut za raziskavo distance, zgrajen bi bil na ekvatorialni orbiti 36 000 kilometrov stran od planeta Zemlja. Človek se zaradi strahu istoveti s sebi kulturno podobnimi. Pridružuje se sistemom prepričanj in dejanj, s katerimi kaže svoj odnos do kozmičnega oziroma se navidezno poveže z njim. Artikulacija umetnosti in kulture je na eni strani mravljinčasto množična, na drugi strani pa elitistično ekskluzivna. Na eni strani poteka proces popizacije vesoljskih motivov, na drugi strani pa se vrtinči v kozmičnih potencialih na ravni težko razumlljivih abstraktnih struktur.

 

Religiozna gibanja, ki eksploatirajo idejo množičnega, se ne morejo organizrati drugače kot totalitarna ekonomska megastruktura. Predvsem zaradi tega, ker je ekonomija osrednja veja magije. Zato je urgentno potreben razsvetljenski poseg mladih doktorantov in doktorantk humanističnih znanosti XXI. stoletja, da vstopijo v neposredne humanistične raziskave realnega vesolja. Naj ponovim in podčrtam pomen besedne zveze - "v neposredne raziskave".

 

S pomočjo tehnologije lahko konstruiramo, kar hočemo in kjer hočemo: na dnu oceana, v puščavah, planinah in, ko bo to potrebno, tudi v medplanetarnem prostoru. Vsi si želimo, da bi se na orbiti naselili premišljeni kulturni vzorci, ne pa dominanti vzorci moči. Filozof, marksist Henri Lefebvre potencira in radikalizira idejo gradnje prostora v realnem vesolju: "Vse to lahko storimo z izolacijo od vakuumksega prostora, s potapljanjem v zemljino prirodo, s popolno mešanico kisika, ogljika in dušika projektiranega v antropomorfni oklep - v vesoljsko obleko. Samo v tako majhnem, lokaliziranem in omejenem okolju, v takšni lokalizirani zemljski prirodi, lahko človeško telo proizvede nezemljski prostor. Ta prostor pa nikoli ne more postati resnična ekstenzija telesa - astronavt ni nikoli resnično prisoten v nezemljskem prostoru. Vedno je v iluzivni in začasni eksklavi zemljske prirode (eksklava je ozemlje tuje države, ki vključuje ozemlje druge države, pojem je nasproten enklavi, op. avt.). Medtem, ko proizvaja nezemljski prostor, astronavt izhaja iz pozicije zemeljske prirode. Nezemljski prostor je vedno funkcija zemeljskega prostora. Konfinacija (pregon v kak kraj) je njegova ontologija. Na tem mestu se potencira neobstoj moderne distinkcije med prirodo in kulturo. Okolje kot njegova politična in družbena emancija - teritorij, niso imanentni, ne določa jih priroda, temveč so definirani s procesi projektiranja, dizajniranja in njim odgovarjajočim sociopolitičnim in ideološkim okvirjem."

 

Neverjetna količina znanja in dela ter družbene akcije je bila potrebna, da se je seštela v fascinatno projektiran aparat Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Človeštvu je omogočila, da ustvari nezemljski prostor. S tem dejanjem rešujemo na orbiti človekova konfliktna stanja, še preden jih bo človeštvo lahko razrešilo na planetu. Znanost in umetnost na takšen način skupaj nastopata pred zemeljskim časom. Znanost in umetnost sta spet pred časom. Z metodološko gradnjo interakcije kulturnih vzorcev. Toda to je samo privid, ki ga imamo pridobljenga in izoblikovanega z zemeljskim kulturnim pogledom.

 

Na podoben način se nam je v vesoljskem programu oblikoval ekstremističen odnos do tujca, ki je tam nekje v globoki globini vesolja. Iščemo prostor za premislek, v katerem se naseljuje optimalna projekcija človeškega. Zavzema pozicijo do "ekstremnega tujca" iz globine vesolja. Pozor! Napačno beremo, če preberemo "tujca ekstremista". Zadnja točka premisleka je smrt kot smisel močne, vidne strukture planeta. Tiste strukture, ki jo natančno poznamo in jo preslikavamo na površino Zemlje, če pogledamo navzdol v tloris pokopališč. Zato je kulturalizacija in kozmifikacija civilni projekt proti militantnim državnim oligarhijam. Tako je primerjalna religijologija več kot logični nosilec zahodne ideologije potovanja v vesolje.

 

Seštejmo komentar s pastoralno liturgično logiko. V preteklem desetletju smo imeli z Dunjo in Mihom cel niz dogodkov in razstav v New Yorku. Med njimi tudi v galeriji White Box. Na otvoritev je prišla vsa evforična, takrat ravno nanovo poročena, odličnica konceptualistka Marina Abramović. Med pogovorom sem začutil v naju energetsko fiksiranega, prosojnega človeka srednjih let, za katerega sem misli, da se hoče predstavit Marini. Nič nenavadnega ne bi bilo. Izkazalo pa se je drugače. Najprej sem pomislil, da je mož "party animal", eden tistih, ki hodijo od otvoritve do otvoritve razstave in na takšen način preživljajo čas na planetu Zemlja. V New Yorku je to v obilici razstav več kot mogoče.

 

Toda izkazalo se je popolnoma drugače. V naslednjem trenutku, ko sva z Marino začasno zaključila najin pogovor, se je mi je teoretik filma, tako se mi je predstavil, pridružil. Za uvod mi je najprej manifestiral neverjetno poznavanje moje umetniške poti in mojega prispevka v Neue Slowenishe Kunst. Ter poznavnaje mojega drugega dela umetniške poti z Dunjo Zupančič. Presentili so me detajli, ki jih poznal o meni. Na tem mestu nastopi tisti del pripovedi, ki zaokroži smisel današnjega komentarja.

 

Najprej me je opozoril, da ima vse, kar bo povedal, neposredno povezavo s Hermanom Potočnikom Noordungom in filmom Odiseja 2001 Stanleya Kubricka. Iz žepa je vzel denarnico in pokazal fotgrafijo, na kateri sta bila on in pa meni neznana oseba. Najprej sem pomislil, da je na fotografiji newyorški "celebrity". Toda izkazalo se je, da je bil na fotografiji Mohamed Atta, vodja in načrtovalec napada na newyorška dvojčka!

 

"Prinašalec sporočila" mi je prišel obnovit pogovor z njim, da bom obveščen. Mohamed Atta mu je z najvišjo stopnjo intenzitete povedal, da je posneta veličastna umetnina z naslovom Odiseja 2001, ki jo zahodnjaki zmotno imenujemo "znanstveno-fantastičen" film, v resnici "znastveno-religiozen" film. Mohamed Atta mu je izgovoril stavek, da je zahodna kultura sposobna ustvariti umetniške mojstrovine v trenutku, ko so te abstraktne in naj bo pozoren na lažne monolite. Politika, da ima zadnjo priložnost.

 

Ekstremni tujec je tisti, ki mu moramo pokazati našo kulturo človeškega in našo umetnost, ki se lahko vzpostavi le prek abstrakcije, nikakor ne prek svete naracije. Prihod morilskega mesije, ki drži v eni roki srce, v drugi roki pa sekiro, poskuša vzpostaviti zadnji mogoči dialog. Potem ni več drame, temveč samo še uničenje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.345
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.381
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.415
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.353
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.323
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.291
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.742
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 653
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 622
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.919