Komentar

Nezemeljski prostor: dotik vesolja in dotik strahu

Resničen prehod v vesolje omogoči šele distanca do našega planeta. Če bi lahko danes zgradil raziskovalni inštitut, bi bil to inštitut za raziskavo distance, zgrajen bi bil na ekvatorialni orbiti 36 000 kilometrov stran od planeta Zemlja. 

29.05.2016 07:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   dunaj   new york   mohamed atta   stanley kubrick   odiseja 2001

Foto: arhiv Portala PLUS

Iz žepa je vzel denarnico in pokazal fotgrafijo, na kateri sta bila on in pa meni neznana oseba. Najprej sem pomislil, da je na fotografiji newyorški "celebrity". Toda izkazalo se je, da je bil na fotografiji Mohamed Atta, vodja in načrtovalec napada na newyorške dvojčke!

 

Ravnokar sem se z Dunjo vrnil iz Dunaja. Intenzivno sem proizvajal mišljenje o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti. Spet sem bil v polju nerazumljivosti. Toda to bo moralo biti v bodoče drugače! Energetske tokove bodočnosti najintenzivneje doživljamo v filmskem mediju. Znanstveno-religiozni filmi so zvrst kinematografije v katerih avtorji gradijo pripovedi, ki se odigravajo v prihodnosti. Zasnovani so na potencialnem konfliktu, ki ga prinaša možen tehnološki razvoj. Zasnovani so na bodočih možnih konfliktih, ki jih prinašajo s seboj vzporedne zgodovinske spirale, ki bi se lahko pod določenimi pogiji uresničile. V znanstveno-religioznih filmih različne kulture mehanično preslikavajo svoje lastne kulturne vzorce. Upanje in želja sta pogonski sili znanstevo-religioznih fimov. V vzporedni spirali filma pa nastopa njun dvojček, želja in strah.

 

Dotik vesolja in dotik strahu. Ni preteklosti, ni bodočnosti, je samo absolutni zdaj. Ideja vesolja se spreminja skozi proizvodnjo umetniških in znanstveno tehnoloških konceptualizacij. Umetnost-kultura in znanost-tehnologija so človeške prakse, ki spreminjajo naravo. Vse, ampak čisto vse, je odvisno od človekovega delovanja v okolju. Tako je to tudi v bližnjem ali v globokem vesolju. Oblikovanje bivanjskega prostora je tisto, kar človeka ohranja pri življenju. Vesoljska postaja je najrazvidnejši rezultat tega procesa. Vesoljska postaja je naseljena skulptura, v celoti emancipirana od prirodnih tokov.

 

Resničen prehod v vesolje omogoči šele distanca do našega planeta. Naj ponovim svojo pozicijo: če bi lahko danes zgradil raziskovalni inštitut, bi bil to inštitut za raziskavo distance, zgrajen bi bil na ekvatorialni orbiti 36 000 kilometrov stran od planeta Zemlja. Človek se zaradi strahu istoveti s sebi kulturno podobnimi. Pridružuje se sistemom prepričanj in dejanj, s katerimi kaže svoj odnos do kozmičnega oziroma se navidezno poveže z njim. Artikulacija umetnosti in kulture je na eni strani mravljinčasto množična, na drugi strani pa elitistično ekskluzivna. Na eni strani poteka proces popizacije vesoljskih motivov, na drugi strani pa se vrtinči v kozmičnih potencialih na ravni težko razumlljivih abstraktnih struktur.

 

Religiozna gibanja, ki eksploatirajo idejo množičnega, se ne morejo organizrati drugače kot totalitarna ekonomska megastruktura. Predvsem zaradi tega, ker je ekonomija osrednja veja magije. Zato je urgentno potreben razsvetljenski poseg mladih doktorantov in doktorantk humanističnih znanosti XXI. stoletja, da vstopijo v neposredne humanistične raziskave realnega vesolja. Naj ponovim in podčrtam pomen besedne zveze - "v neposredne raziskave".

 

S pomočjo tehnologije lahko konstruiramo, kar hočemo in kjer hočemo: na dnu oceana, v puščavah, planinah in, ko bo to potrebno, tudi v medplanetarnem prostoru. Vsi si želimo, da bi se na orbiti naselili premišljeni kulturni vzorci, ne pa dominanti vzorci moči. Filozof, marksist Henri Lefebvre potencira in radikalizira idejo gradnje prostora v realnem vesolju: "Vse to lahko storimo z izolacijo od vakuumksega prostora, s potapljanjem v zemljino prirodo, s popolno mešanico kisika, ogljika in dušika projektiranega v antropomorfni oklep - v vesoljsko obleko. Samo v tako majhnem, lokaliziranem in omejenem okolju, v takšni lokalizirani zemljski prirodi, lahko človeško telo proizvede nezemljski prostor. Ta prostor pa nikoli ne more postati resnična ekstenzija telesa - astronavt ni nikoli resnično prisoten v nezemljskem prostoru. Vedno je v iluzivni in začasni eksklavi zemljske prirode (eksklava je ozemlje tuje države, ki vključuje ozemlje druge države, pojem je nasproten enklavi, op. avt.). Medtem, ko proizvaja nezemljski prostor, astronavt izhaja iz pozicije zemeljske prirode. Nezemljski prostor je vedno funkcija zemeljskega prostora. Konfinacija (pregon v kak kraj) je njegova ontologija. Na tem mestu se potencira neobstoj moderne distinkcije med prirodo in kulturo. Okolje kot njegova politična in družbena emancija - teritorij, niso imanentni, ne določa jih priroda, temveč so definirani s procesi projektiranja, dizajniranja in njim odgovarjajočim sociopolitičnim in ideološkim okvirjem."

 

Neverjetna količina znanja in dela ter družbene akcije je bila potrebna, da se je seštela v fascinatno projektiran aparat Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Človeštvu je omogočila, da ustvari nezemljski prostor. S tem dejanjem rešujemo na orbiti človekova konfliktna stanja, še preden jih bo človeštvo lahko razrešilo na planetu. Znanost in umetnost na takšen način skupaj nastopata pred zemeljskim časom. Znanost in umetnost sta spet pred časom. Z metodološko gradnjo interakcije kulturnih vzorcev. Toda to je samo privid, ki ga imamo pridobljenga in izoblikovanega z zemeljskim kulturnim pogledom.

 

Na podoben način se nam je v vesoljskem programu oblikoval ekstremističen odnos do tujca, ki je tam nekje v globoki globini vesolja. Iščemo prostor za premislek, v katerem se naseljuje optimalna projekcija človeškega. Zavzema pozicijo do "ekstremnega tujca" iz globine vesolja. Pozor! Napačno beremo, če preberemo "tujca ekstremista". Zadnja točka premisleka je smrt kot smisel močne, vidne strukture planeta. Tiste strukture, ki jo natančno poznamo in jo preslikavamo na površino Zemlje, če pogledamo navzdol v tloris pokopališč. Zato je kulturalizacija in kozmifikacija civilni projekt proti militantnim državnim oligarhijam. Tako je primerjalna religijologija več kot logični nosilec zahodne ideologije potovanja v vesolje.

 

Seštejmo komentar s pastoralno liturgično logiko. V preteklem desetletju smo imeli z Dunjo in Mihom cel niz dogodkov in razstav v New Yorku. Med njimi tudi v galeriji White Box. Na otvoritev je prišla vsa evforična, takrat ravno nanovo poročena, odličnica konceptualistka Marina Abramović. Med pogovorom sem začutil v naju energetsko fiksiranega, prosojnega človeka srednjih let, za katerega sem misli, da se hoče predstavit Marini. Nič nenavadnega ne bi bilo. Izkazalo pa se je drugače. Najprej sem pomislil, da je mož "party animal", eden tistih, ki hodijo od otvoritve do otvoritve razstave in na takšen način preživljajo čas na planetu Zemlja. V New Yorku je to v obilici razstav več kot mogoče.

 

Toda izkazalo se je popolnoma drugače. V naslednjem trenutku, ko sva z Marino začasno zaključila najin pogovor, se je mi je teoretik filma, tako se mi je predstavil, pridružil. Za uvod mi je najprej manifestiral neverjetno poznavanje moje umetniške poti in mojega prispevka v Neue Slowenishe Kunst. Ter poznavnaje mojega drugega dela umetniške poti z Dunjo Zupančič. Presentili so me detajli, ki jih poznal o meni. Na tem mestu nastopi tisti del pripovedi, ki zaokroži smisel današnjega komentarja.

 

Najprej me je opozoril, da ima vse, kar bo povedal, neposredno povezavo s Hermanom Potočnikom Noordungom in filmom Odiseja 2001 Stanleya Kubricka. Iz žepa je vzel denarnico in pokazal fotgrafijo, na kateri sta bila on in pa meni neznana oseba. Najprej sem pomislil, da je na fotografiji newyorški "celebrity". Toda izkazalo se je, da je bil na fotografiji Mohamed Atta, vodja in načrtovalec napada na newyorška dvojčka!

 

"Prinašalec sporočila" mi je prišel obnovit pogovor z njim, da bom obveščen. Mohamed Atta mu je z najvišjo stopnjo intenzitete povedal, da je posneta veličastna umetnina z naslovom Odiseja 2001, ki jo zahodnjaki zmotno imenujemo "znanstveno-fantastičen" film, v resnici "znastveno-religiozen" film. Mohamed Atta mu je izgovoril stavek, da je zahodna kultura sposobna ustvariti umetniške mojstrovine v trenutku, ko so te abstraktne in naj bo pozoren na lažne monolite. Politika, da ima zadnjo priložnost.

 

Ekstremni tujec je tisti, ki mu moramo pokazati našo kulturo človeškega in našo umetnost, ki se lahko vzpostavi le prek abstrakcije, nikakor ne prek svete naracije. Prihod morilskega mesije, ki drži v eni roki srce, v drugi roki pa sekiro, poskuša vzpostaviti zadnji mogoči dialog. Potem ni več drame, temveč samo še uničenje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,507
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,602
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,313
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,928
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,549
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,212
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,738
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,318
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,625
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 950