Weekend

72 let po izkrcanju v Normandiji: dan, ki je imel 25 ur

6. junij 1944 je v zgodovino zapisan kot dan, ko je Hitlerju sreča dokončno obrnila hrbet. Z zavezniško invazijo v Franciji je bila odprta druga fronta v Evropi in v naslednjih 11. mesecih je nacistična Nemčija postopoma izgubljala tla pod nogami, dokler ni 8. maja 1945 brezpogojno kapitulirala.

27.05.2016 14:31
Ključne besede:   normandija   zavezniki   nemčija   hitler

Foto: Wikimedia

Poveljnik ameriških sil, general Bradley je nekaj časa razmišljal celo o umiku, saj se mu nikakor ni uspelo prebiti skozi obalo, medtem pa so njegove vojake nemške strojnice kosile po plaži, ki je postala krvava.

Zgodnje junijsko jutro: nemški izvidnik z daljnogledom rutinsko pregleduje sivo, megličasto morsko obzorje, ki obeta hladen deževen dan. Visoki, penasti valovi Atlantika se razbijajo na kratki obali, nad katero kraljujejo železobetonski bunkerji in utrdbe. Obala je skrbno zaščitena s španskimi jezdeci, bodečo žico in s skoraj pol milijona kosov drugih ovir, ki morajo ustaviti zahodne zaveznike, na katere čaka še štiri milijone pehotnih min, zakopanih v pesek in mivko.

 

Morda je vojak, ki z daljnogledom motri Atlantik, Čeh ali Slovenec v nemški uniformi. Ni izključeno, kajti glede na to, da je bilo od leta 1941 v nemško vojsko (prisilno) mobiliziranih prek 50.000 slovenskih moških, ki so se za Hitlerja sicer borili predvsem na vzhodni fronti, jih je bilo zagotovo nekaj poslanih tudi na zahod. O tem obstajajo zasebna pričevanja nekaterih preživelih.

 

Na zmagoviti strani je prisotnost Slovencev nekoliko bolj kompleksna. Naše veterane (Zvezo borcev) sicer vsako leto povabijo na mednarodno obeležitev obletnice zavezniškega izkrcanja v Normandiji, drugače pa formalno nismo bili vključeni v zavezniške enote v izkrcanju, čeprav je bil med dvema milijonoma vojakov, ki so sodelovali v invaziji, zagotovo tudi nekaj Slovencev. Britanci so namreč leta 1942 ustanovili skupino komandosov, v katero so vključili prostovoljce iz okupiranih dežel – Francije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Danske, Belgije in Jugoslavije. Od maja 1943 je obstajala tudi t.i. 7. Mediteranska enota, v katero so vključili italijansko govoreče Slovence iz jugoslovanske kraljeve vojske. Prav zaradi tega – v skupini sta bila dva častnika in dvajset mož – so jo preimenovali v Jugoslovansko. Januarja 1944 so enoto poslali na jadransko obalo v podporo Titovim partizanom, ki so bili do svojih slovenskih kolegov v uniformah britanskih komandosov skrajno nezaupljivi, hkratna politična razhajanja znotraj enote pa je pripeljala do njene neslavne ukinitve še pred Dnevom D.

 

 

Zgodovino piše vreme

 

Da je zavezniška invazija samo vprašanje časa, so se v nemškem poveljstvu zahodne fronte dobro zavedali; feldmaršala von Rundstedt in Rommel sta dobila namige nacističnih vohunov, da lahko do odločilnega napada pride že v naslednjih dveh tednih. Toda obveščevalna poročila ne prinesejo nobenih oprijemljivih indicev. Sovražnik je blizu, vendar nihče ne ve, kje natančno bo udaril.

 

Izkrcanje v Normandiji, Dan D ali najdaljši dan, kakor imenujemo operacijo Overlord, je prišlo v učbenike vojaške strategije tudi zaradi vremenskega faktorja. Največja pomorsko-zračna desantna operacija v zgodovini modernega vojskovanja, za katero je načelnik generalštaba ameriške vojske George C. Marshall dejal, da je tako obsežna, da se "skoraj upira opisu", je bila uspešna zato, ker je temeljila na elementu presenečenja. In to je bilo mogoče samo zaradi tega, ker so bili Nemci sveto prepričani, da v takšnem vremenu pač nihče ni tako nor, da bo napadel. Prav ta površnost jih je drago stala. Meteorologi Luftwaffe v Parizu so napovedali še vsaj deset dni neviht, zaradi česar je bojna pripravljenost padla, precej visokih oficirjev je celo odšlo v Rennes na vojaške igre. Tudi Feldmaršal Rommel je odpotoval domov v Nemčijo za rojstni dan voščit ženi.

 

Zavezniška odločitev za napad je pogojevala huda časovna stiska, kajti prvotni načrt je predvideval 5. junij, vendar zaradi izrazito slabega vremena invazija ni bila mogoča. Naslednje idealno razmerje med plimo, luno in vremensko napovedjo bi se ponovno "sestavilo" šele čez dva tedna, do takrat pa bi nacistični vohunski aparat že utegnil izbrskati zaupne podatke o kraju napada. Mudilo se je, zato je general Eisenhower izdal ukaz, da se morajo operacije začeti v noči iz 5. na 6. junij, pa naj stane, kar hoče.

 

 

Sila vseh sil

 

Zavezniki so že januarja 1942 na konferenci Arcadia v Washingtonu odločili, da morajo odpreti drugo osrednjo fronto na evropskem bojišču in napasti Hitlerja z zahoda. Toda po polomiji z operacijo Rutter avgusta 1942, ko je 6000 britanskih, kanadskih, ameriških in poljskih vojakov napadlo severnofrancosko pristanišče Dieppe, pri tem pa doživelo grenak poraz (več kot polovica vojakov je bila ubitih, ranjenih ali ujetih) in se po petih urah moralo umakniti, so zavezniški vojni strategi sklenili, da še lep čas ne bodo dovolj močni za odločilni udarec Hitlerju na zahodnem bojišču. Avgusta 1943, na konferenci v Quebecu so se končno odločili za datum in kraj. Načrt za operacijo Overlord je imel na koncu kar 113 strani, med pripravami pa so uporabili vse mogoče zvijače, tudi makete, samo da bi preslepili sovražnika, ki je sprva domneval, da bo do invazije prišlo na Norveškem, kasneje pa se je potencialni seznam izkrcanj osredotočal zlasti na Biskajski zaliv in tiste predele francoske obale, ki so najbližje Rokavskemu prelivu.

 

V operaciji Overlord so se pod poveljstvom ameriškega generala in kasnejšega predsednika Dwighta Eisenhowerja borili ameriški, britanski, škotski, kanadski, francoski, novozelandski, poljski in norveški vojaki. Zavezniška vojaška moč je bila strašanska: 4126 desantnih plovil, 1213 bojnih ladij, 736 pomožnih in 864 trgovskih ladij v Rokavskem zalivu, 4500 bombnikov in okoli 8500 drugih letal ter več kot dva milijona vojakov, pripravljenih za napad na t.i. Atlantski zid, s katerim so Nemci poskušali preprečiti zavezniški prodor v (zahodno) Evropo.

 

Na nemški strani je bila vojaška moč sicer šibkejša, okoli 700,000 vojakov, vendar so imeli strateško prednost: bili so na kopnem, obvladovali so celotno Evropo in z močno utrjenih obalnih pečin nadzorovali dogajanje na atlantski obali Normandije. Zavezniki so ta del Francije izbrali po skrbnem premisleku, zahtevne logistične priprave na operacijo so trajale več mesecev. Območje invazije so določili v območju, ki je bilo v dosegu zavezniškega letalstva in je nudilo dovolj prostora za izkrcanje 155,000 vojakov, kolikor jih je sodelovalo v operaciji prvi dan. Njihova naloga je bila zasesti dovolj velik del obale, da bi ustvarili mostišče za naslednje, predvsem motorizirane oklepne enote, ki bi omogočile čim prejšnji prodor globlje v notranjost Normandije in zasedbo pristanišč, mest in prometnih povezav. Za uspeh so bile potrebne prve ure napada in element presenečenja je v zavezniških analizah igral ključno vlogo.

 

Ni torej naključje, da je operacija Overlord za cilj invazije v najstrožji tajnosti izbrala polotok med Caenom in Cherbourgom (ki je bil kot pristaniško meste tudi eden glavnih ciljev invazije). Odseke so poimenovali Omaha, Utah (Američani), Sword, Juno in Gold (Britanci in Kanadčani). Ostali dele normandijske obale so zavezniki namenoma večkrat omenjali, da bi s tem zavedli Nemce, ki so 5. junija zaradi slabega vremena opustili celo zračno in pomorsko izvidnico, tako da je bila nemška VII. Armada na dan napada zgolj v stanju obrambne pripravljenosti. Le ena tankovska divizija je bila nameščena blizu obale, vse ostale so bile globlje v zaledju, Rommel pa je za njihove premike potreboval celo osebno privoljenje Führerja. Prav ta nerazumni in časovno nemogoči sistem odločanja je na nemški strani povzročil takšne zamude, da po začetnem presenečenju, ki je trajalo nekaj ur, enostavno niso mogli več ustaviti zavezniškega prodora.

 

 

Začetek nemškega konca

 

Kmalu po polnoči 6. junija so iz letal nad obalnim zaledjem Normandije poskakali britanski, kmalu za njimi še ameriški padalci. Njihova naloga je bila vzpostavitev oddajnikov za lažjo komunikacijo in orientacijo zavezniških sil, hkrati pa so imeli nalogo, da ustvarijo tudi čim večjo zmešnjavo med Nemci. Zavezniki so že nekaj mesecev povsem obvladovali nebo, kajti Göringova Luftwaffe je bila zdesetkana in razmerje zračnih sil nad Normandijo je bilo kar 30:1 v korist zaveznikov. Na dan napada so imeli tako Nemci na zahodu Francije le 329 letal, zavezniki pa okoli 10.000 (!). Britanski RAF je začel s silovitim bombardiranjem nemških obalnih utrdb, ki so sestavljale prvi in najmočnejši člen t.i. Atlantskega zidu.

 

Ob 5.45 je mogočna zavezniška flota pričela s silovitim bombardiranjem obalnih bunkerjev in utrdb na 80 kilometrov dolgi frontni liniji, čemur je sledil desant 24.000 vojakov, ki so ob 6.30 dosegli ameriška sektorja, uro kasneje pa še ostale tri (britanska in in kanadskega). Do večera je bilo izkrcanih 155.000 vojakov in skoraj 20.000 oklepnikov in drugih vozil, ki so ponekod prodrli že več kilometrov v notranjost. Atlantski zid je bil prebit in nemške sile niso mogle več zbrati dovolj moči, da bi napadalce "potisnile nazaj v morje", kot so se nacisti norčevali še nekaj dni pred napadom.

 

Že konec prvega dneva invazije je minil v optimističnem duhu; zavezniki so dosegli pomembne zmage in počasi prodirali proti notranjosti, kjer jih je sicer čakal nemški odpor, vendar so imeli močno podporo iz zraka. Žalostna stran bombardiranja pa je veliko število mrtvih civilistov, ki se jim zavezniške bombe niso izogibale. Operacija Overlord, ki se je zaključila 25. avgusta, je namreč terjala kar 20.000 francoskih življenj, kar je skoraj toliko, kolikor je v bitkah padlo ameriških vojakov (skupaj 21.000). Britanci in Kanadčani so izgubili 16.000 vojakov.

 

Z izjemo bitke na Omaha beach, ki je terjala krvav davek med Američani (umrlo jih je kar 6000), so zavezniki prvi dan izgubili bistveno manj vojakov, kot so pričakovali (10.300 oziroma okoli 8%). Študije, narejene v zadnjem času, kažejo na to, da bi bilo število mrtvih še manjše, če bi se poveljstvo odločilo za zgodnejši, nočni napad. Razmere v Omahi so bile dejansko dramatične (kar je v uvodnih sekvencah filma Reševanje vojaka Ryana nadvse avtentično upodobil režiser Steven Spielberg). To je bil tudi edini del invazije, ko ni šlo vse po načrtih. Poveljnik ameriških sil, general Bradley je nekaj časa razmišljal celo o umiku, saj se mu nikakor ni uspelo prebiti skozi obalo, medtem pa so njegove vojake nemške strojnice kosile po plaži, ki je postala krvava. Šele topniška podpora mornarice, ki se je zaradi tega nevarno približala obali, je razbila nemške postojanke in spremenila razmerje moči. Okoli poldneva so Američani končno zavzeli obalo.

 

6. junij 1944 je odšel v zgodovino kot tisti dan, ko je Adolfu Hitlerju sreča dokončno obrnila hrbet. Z zavezniško invazijo v Franciji je bila odprta druga fronta v Evropi in v naslednjih enajstih mesecih so nacisti postopoma izgubljali tla pod nogami, dokler ni nemški Reich 8. maja 1945 brezpogojno kapituliral.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem
0
10.06.2016 16:02
Medjugorje je dejansko čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območjunekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,945
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,171
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,103
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,816
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,253
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,002
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,366
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,566