Komentar

Alternativna zgodovina: kaj bi bilo, če Tito ne bi umrl leta 1980?

Te vrstice niso del kakega romana in to po vsej verjetnosti nikoli ne bodo. Če jih bo kdo uporabil za literarne namene, ne bom zahteval avtorskih pravic. Predpostavimo, da bi Josip Broz Tito leta 1992 še vedno živel - in praznoval stoto obletnico rojstva. Da bi ohranil Jugoslavijo, bi ustanovil koalicijo Zveza Josipa Broza Tita, ZJBT.

30.05.2016 20:37
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   robert harris   josip broz tito   milan kučan   janez janša   jože pučnik   jugoslavija

Foto: arhiv Portala PLUS

Novo pravosodje je v rekordnem času pripravilo več tisoč političnih obtožnic... Tako je prišel - med drugimi nekdanjimi titoisti - pred sodišče tudi Milan Kučan. Obsojen je bil na osem let zapora, vendar so nevladne organizacije pripravile zborovanja v njegovo podporo. Zaprt je bil le nekaj mesecev.

Pred četrt stoletja, ko je Slovenija postala samostojna država, je britanski pisatelj Robert Harris - tisti pisatelj, ki se je leta 2007 proslavil s Pisateljem v senci (The Ghost Writer), političnim trilerjemo britanskem prvem ministru -, objavil knjigo z naslovom Domovina (Homeland). Gre za "alternativno zgodovino", v kateri zgodovinske osebe ravnajo drugače, in v kateri so izidi dogajanja drugačni, kot je splošno znano in empirično dokazano. V Harrisovem romanu je nacistična Nemčija zmagovalka II. svetovne vojne, Adolf Hitler pa je še vedno nemški voditelj (po literarni predlogi so posneli tudi film z istoimenskim naslovom, op. uredn.). Najbrž so se mnogi spraševali, kaj je Harris hotel povedati? Kot je sploh značilno za besedno umetnost, ki ji v angleščini pravijo fiction, fantazira o tistem, kar bi se lahko zgodilo.

 

Postavimo, da bi leta 1992 še vedno živel - in praznoval stoto obletnico rojstva - Josip Broz Tito? Postavimo, da bi bil po padcu Berlinskega zidu 1989 sklenil na vsak način zavarovati enotnost Jugoslavije, nove razmere pa so mu narekovale uvesti večstrankarski sistem in razpisati demokratične volitve. Skupaj z Đilasom (s katerim sta na stara leta obnovila prijateljstvo), Tripalom, Dabčevićevo, Nikezićem, Perovićevo, Izetbegovićem in Kučanom je ustanovil titoistično stranko, ki se je imenovala Zveza Josipa Broza Tita (ZJBT). Titova stranka je na volitvah dobila 45%, h koaliciji pa je nagovarjala Tuđmanovo HDZ in Peterletovo SKD, ki sta na volitvah nastopili skupaj in dobili 15%. Če je mogoče verjeti govoricam, sta vstop v vlado pogojevali s spravo med nasprotniki v II. svetovni vojni in s posmrtno enakopravnostjo vseh vojakov. Koalicijska pogajanja so bila neuspešna, zato je Tito - pri svojih letih - naredil pustolovsko potezo, ki so jo nekateri komentatorji primerjali z njegovim odgovorom Stalinu leta 1948. V vlado je povabil slovensko separatistično stranko JBTZ, ki je nastala po sramotnem porazu titoističnih tožilcev na ljubljanskem procesu proti četverici (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl) in ki je dosegla 4%.

 

Maršal Tito bi do zadnjega poskušal ohraniti enotnost Jugoslavije.

 

 

Nastala je koalicija ZJBT-JBTZ.

 

Tito je leta 1989 že spet postal predsednik Jugoslavije, Milan Kučan pa predsednik vlade. Podpredsednika sta postala Milovan Đilas in Savka Dabčević, zunanji minister je bil Marko Nikezić, obrambni Janez Janša, šolska ministrica je bila Latinka Perović, notranji minister Miko Tripalo, Izetbegoviću pa so dodelili ministrstvo za kulturo in verska vprašanja. Za finančni resor so predlagali Janeza Drnovška, vendar ga Kučan sprva ni želel imeti v vladi. Ker pa je na koncu odločil Tito, je Drnovšek vseeno postal minister za finance. Ob nastopu vlade so prišle čestitke iz ZDA in Sovjetske zveze, kjer je mesto generalnega sekretarja ravno prevzel Vladimir Putin, pred tem podžupan Leningrada, ki so ga pozneje preimenovali v Sankt Peterburg. Tito in Kučan sta bila dovolj pametna, da sta kljub zavrnitvi Tuđmana in Peterleta na različna pomembna mesta postavila tudi nadstrankarske ali nestrankarske ljudi, predvsem Hrvate in Albance s Kosova. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve je postal pesnik Vlado Gotovac, ki si je sicer želel postati notranji minister in je bil pred letom 1989 eden najslavnejših jugoslovanskih zapornikov, Tito pa je bil prepričan, da ne gre za pesnika, ampak za komponista Jakova Gotovca. Ko je pri sestavljanju kabineta slišal priimek Gotovac, je rekel: "Pa neka dodje onaj s onoga svijeta!"

 

Vendar idila ni dolgo trajala. Jugoslovanska vojska je še v času nedemokratičnega režima uvozila tisoč osemkolesnih oklepnih vozil in jih - na velikanski ceremoniji tik pred volitvami - krstila za Partije. Generali so razlagali, da gre za simboliko, saj ima vozilo toliko koles, kot ima Jugoslavija sestavnih delov, ime Partija predstavlja enotnost itn. Novi obrambni minister, ki je imel čut za varčevanje in ni želel povzročati prevelikih stroškov, je dal navodilo, naj na vozilih zamenjajo le dve črki, da se bodo namesto Partija imenovala Patrija, ki pomeni domovino in je splošno sprejemljivo ime, kar partija po uvedbi večpartijskega sistema gotovo ni. To je povzročilo hudo kri pri generalih, ki jim je šel slovenski minister tudi sicer na živce, pa tudi užaljenost pri Titu. Poklical je Janšo in mu rekel: "Zašto uzrujavate starije ljude, kao što sam ja, sa sitnicama?"

 

Od tega dogodka pa vse do stotega rojstnega dneva se je Titu zdravje slabšalo, dokler ni poleti 1992 umrl.

 

Štirinajst dni po Titovi smrti so izbruhnili nemiri, nakar so Slobodan Milošević, Vojislav Šešelj in srbski generali naredili državni udar in razglasili izredno stanje. Milan Kučan, Janez Drnovšek, in Janez Janša so se vrnili v Ljubljano in začeli so se pogovori o odcepitvi. Pogovorov sta se  udeleževala tudi Peterle, ki je začutil ugoden trenutek, in Jože Pučnik, ki se je vrnil iz Nemčije z izkušnjami iz tamkajšnje politike. Tako rekoč čez nočmu je uspelo ustanoviti slovensko socialdemokratsko stranko, tako, da je bila slovenska strankarska scena tako rekočkompletna. O Titu in o njegovi jugoslovanski stranki se je govorilo vse slabše in slabše, da so se od nje po kratkem postopku distancirali tudi Kučan, Drnovšek in drugi jugoslovanski politiki. Slovenski politiki so se sporazumeli o datumu novih volitev, za predsednika republike pa sta - potem ko je v nenavadnih okoliščinah umrl Ivan Kramberger - kandidirala Kučan in Pučnik. Pučnikovi socialdemokrati so obešali plakate, ki so kandidata imenovali modernega socialdemokrata, Kučana pa zastarelega komunista, čigar čas je minil - če ne prej - vsaj s smrtjo Tita, ki so ga primerjali s španskim Francom in portugalskim Salazarjem. Volitve so bile dramatične, saj sta oba kandidata dosegla 50%, in to kljub temu, da je v nedeljo zvečer volilna udeležba v Trbovljah v eni sami uri poskočila iz 69 na 99%. Na koncu je tehtnico na Pučnikovo stran nagnilo okrog sto glasov, ki so prispeli po pošti iz Argentine.

 

Josip Broz na naslovnici revije Life

 

Če skrajšamo: na koncu je federalna Jugoslavija preživela kljub odcepitvi Slovenije in kljub ogorčenim polemikam Miloševića in Tuđmana o četnikih in ustaših. Srbski voditelji so tako rekoč spodbujali Slovence, naj zapustijo Jugoslavijo. V pogajanjih pod budnim očesom Američanov in Evropske unije so Sloveniji obljubili Istro in obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja, nakar so slovenski komunisti - ob pomoči hrvaških Stipeta Šuvarja in Ivice Račana - razširili govorico, da sta Pučnik in Milošević sklenila pakt. Potem so organizirali demonstracije, na katerih so nosili transparente z gesli kot "Tujega nočemo, še svojega imamo preveč!" Takrat se je nehalo slovensko-srbsko prijateljstvo, nova država pa je po vrhu vsega izgubila še izhod na odprto morje.

 

Predsednik samostojne Slovenije je torej postal Jože Pučnik. Na položaju je ostal dva mandata, prav toliko pa tudi stranke, ki so zagovarjale neodvisnost, demokracijo, človekove pravice, podjetniško pobudo, meritokracijo itn. Čas jugoslovanske, titoistične politike je minil, zato tisti, ki so bili povezani z njo, z izjemo Janeza Drnovška, na volitvah niso bili večuspešni. Na mestu predsednika vlade so se zvrstili Andrej Bajuk, Lojze Peterle, Janez Janša in Janez Drnovšek.

 

Slovensko čiščenje se je začelo pri pravosodju, ki je imelo na vesti sramotni proces proti četverici JBTZ. Slovenski parlament je sprejel sklep, da morajo vsi tožilci, odvetniki in sodniki opraviti pisni izpit iz slovenščine in slovenske zgodovine, na ustnem izpitu pa so morali odgovarjati na vprašanja iz Pitamičeve Države. Izpite je opravilo okrog 45% kandidatov, 55% pa jih je izgubilo službo. Nekateri so se preselili v Jugoslavijo, drugi so postali vozniki taksijev, nekaj pa jih je ustanovilo podjetja za svetovanje in za odnose z javnostjo. Novo pravosodje je v rekordnem času pripravilo več tisoč političnih obtožnic, med katerimi je bila polovica na majavih nogah, ker so njihovi avtorji hoteli le dokazati privrženost novemu režimu. Tako je prišel - med drugimi nekdanjimi titoisti - pred sodišče tudi Milan Kučan. Obsojen je bil na osem let zapora, vendar so nevladne organizacije pripravile zborovanja v njegovo podporo in je bil torej zaprt (na odprtem oddelku) le nekaj mesecev.

 

Predsednik Pučnik je - po pariškem zgledu - dosegel preimenovanje Trga revolucije v Trg sprave, od koder so pospravili spomenike Kardelju in jugoslovanski ustavi, namesto njih pa postavili obelisk s posvetilom vsem žrtvam vojnega nasilja. Odstranili so tudi spomenik Borisu Kidriču, kar je izzvalo nove demonstracije, gladovne stavke, pritožbe na mednarodne forume itn.

 

Nova vlada je preklicala nekdanjo titoistično privatizacijsko zakonodajo in povabila k vlaganju v slovensko gospodarstvo tujce. Na meji med Italijo in Slovenijo v Novi Gorici so tako Američani postavili evropski Las Vegas (ki so ga imenovali Hit or Miss - Zadeni ali zgreši), mariborsko tovarno TAM je kupil BMW, slovenske železnice so pod pogojem, da do leta 2000 zgradijo drugi tir, postale nemške železnice; tujim vlagateljem so prodali še Cimos, DARS, Delo, Dnevnik, ELES, Istrabenz, Kreditno banko Maribor, Laško, Litostroj, Ljubljansko banko, Muro, Prevent, Revoz, Savo, Talum, Telekom, Tomos, Union, Železarno Jesenice...

 

K izpitom so bili povabljeni tudi novinarji in uredniki tiskanih in elektronskih medijev. Okrog teh izpitov so izbruhnile velikanske polemike, saj so evropske ustanove predsednika in vlado opozarjale, da svoboda izražanja spada k merilom demokratičnosti in k ugledu države. Parlament je bil trmast: vsi morajo opraviti izpite (iz slovenščine, slovenske zgodovine in ustave), vendar služb ne bodo izgubili, le rezultati morajo biti objavljeni.

 

Pučnikova ekipa je pohitela tudi z ustanovitvijo srednjeevropskega Harvarda. Država je za campus ponudila zemljišča in prostore: nekdanjo Titovo rezidenco na Brdu pri Kranju in hotel Kokra, zgradili so tudi novo poslopje s predavalnicami in kabineti. Ob tem so za javnost odprli nekdanji zaprti del, kjer so nekoč imeli lovske postojanke komunistični prvaki. Sprva med darovalci, sponzorji in vlagatelji ni bilo gneče. Ko pa sta Brdo leta 2001 obiskala ameriški in ruski predsednik, je bilo rečeno, da je to najlepša univerza na svetu in celo "košček nebes". Gneča je nastala, ko je univerza zaposlila učitelje iz vseh kontinentov in vpisovala najboljše študente iz Vzhodne, Srednje Evrope in Sredozemlja.

 

Nova slovenska vlada je imela največ težav pri reformiranju zdravstva in pokojninskega varstva. Kljub temu se je Slovenija do konca stoletja spremenila v moderno srednjeevropsko državo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
0
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.584
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.610
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.060
07/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
08/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.084
09/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 903