Weekend

Slovenci in SS: pozabljeni nacist Odilo Globočnik

V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč moških, največ na Štajerskem. Ocenjuje se, da se jih 20 tisoč padlo na različnih frontah. O njih se do padca komunizma sploh ni govorilo, še manj o več sto slovenskih pripadnikih Waffen SS.

03.06.2016 13:10
Ključne besede:   odilo globočnik   ivan mikl   himmler   ss   nacizem   2. svetovna vojna

Odilo Globočnik ob Rudolfu Hössu in Adolfu Eichmannu velja za enega najhujših esesovskih morilcev in zločincev. Štejejo ga za odgovornega za smrt 1,5 milijona ljudi na Poljskem, kjer je bil zadolžen za koncentracijska taborišča Majdanek, Treblinka, Sobibor in Belzec.

Malo je literature o Slovencih, ki so bili člani oboroženih enot Schutzstafell ali SS (slov. zaščitni vod), paravojaške organizacije Hitlerjeve NSDAP. Po 14. aprilu 1941, ko so Štajersko, Koroško in Gorenjsko zasedli Nemci, so najprej opravili rasni in politični pregled prebivalstva, na podlagi katerega so začeli podeljevati nemška državljanstva. Najbolje so jo odnesli etnični Nemci ali t.i. folksdojčerji, ki so postali dokončni nemški državljani. Večina slovenskega prebivalstva je dobila državljanstvo na preklic za dobo desetih let, kajti Nemci so hoteli naše moške na ta način legalno mobilizirati v svojo vojsko.

 

Že v prvem letu okupacije se je začela postopna mobilizacija, s katero so v nemško vojsko nezakonito in v nasprotju z mednarodnim pravom vpoklicali državljane slovenskega porekla. Okupiranega ozemlja formalno sploh nikoli niso priključili nemškemu reichu, medtem ko so zahodni del Slovenije do Ljubljane so 3. maja 1941 formalno priključili Italiji, Prekmurje pa 16. decembra 1941 Madžarski. V Dravski banovini, torej na ozemlju današnje Slovenije, je takrat živela manjšina 30 tisoč Nemcev. Moški del te populacije je bil najprej vpoklican v Wehrmacht, saj so Waffen SS sprva sprejemali le prostovoljce, ki se jih je samo na Štajerskem v prvem letu okupacije prostovoljno javilo okoli600, večinoma etničnih Nemcev in le peščica slovenskih "gastarbajerjev", ki so se v Nemčiji predhodno ogreli za nacionalni socializem. Približno desetina je vstopila v Waffen SS, ostali v redno vojsko. V kasnejših letih so nekaj deset Slovencev v to zločinsko vojaško organizacijo tudi prisilno vključili.

 

V štirih letih nemške okupacije pa je bilo prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč Slovencev, največ na Štajerskem. Ocenjuje se, da se jih 20 tisoč padlo na različnih frontah. O njih se do padca komunizma sploh ni govorilo, še manj o več sto slovenskih pripadnikih Waffen SS. S to tematiko se pri nas ukvarjajo le redki, denimo Jože Dežman, Marjan Žnidarič, Ludvik Puklavec in še posebej Klemen Kocjančič, deloma pa tudi Janez J. Švajncer in Marijan F. Kranjc, ki je pisal o slovenskih oficirjih v nemškem Wehrmachtu.

 

 

Zlo po imenu Globočnik

 

Od kod takšna naklonjenost (para)vojaški organizaciji, ki je bila ustanovljena kot Hitlerjeva osebna zaščita, po noči dolgih nožev leta 1934 pa so postali samostojna vojaška organizacija, strah in trepet okupirane Evrope. Šef SS je bil Heinrich Himmler, vanjo sta sodila tudi tajna policija Gestapo in varnostna služba (Sicherheitsdienst). SS je skrbela tudi za koncentracijska taborišča.

Po napadu na Poljsko 1. septembra 1939 so SS razdelili na splošni del in bojne enote ali Waffen SS, ki so se med poljsko ofenzivo vojaško udejstvovale z redno vojsko (Wehrmacht), a ker je bilo sodelovanje slabo, so do konca leta zgradili povsem ločen sistem oboroženih sil, v katere so lahko vstopali zgolj prostovoljci, ki so izpolnjevali stroge rasne, telesne, ideološke, zdravstvene in varnostne kriterije. Zanje je bilo značilno, da so jim pod pazduhe vtetovirali krvno skupino.

 

Elitizem je bil očiten. Šele z eskalacijo vojne so lahko obvezniki izbirali med Wehrmachtom ali Waffen SS, v kateri se je aprila 1945 bojevalo več kot milijon vojakov. Med njimi je bil tudi Odilo Globočnik, z vzdevkom Globus, višji SS vodja, sin slovenskega očeta iz Tržiča in doslej edini znani "uradni" vojni zločinec slovenskega porekla. Ta goreči nacist je kariero začel takoj po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji kot dunajski gauleiter, vendar so ga Dunajčani zaradi divjaškega obnašanja zatožili v Berlin, zgroženi so bili nad njegovim sovraštvom do katoliške cerkve, saj je v Dachau poslal več duhovnikov. Globočnika je pokopala šele korupcija, zaradi katere ga je Himmler premestil v Waffen SS in poslal v poljski Lublin, kjer je postal šef policije in SS.

 

Večina Slovencev ne ve, da je bil prav Odilo Globočnik, Himmlerjev dolgoletni prijatelj, v letih 1938–1943 zadolžen za oddelek Reinhard, kar je šifra za nacistična taborišča smrti. Globočnik ob Rudolfu Hössu in Adolfu Eichmannu velja za enega najhujših esesovskih morilcev in zločincev. Štejejo ga za odgovornega za smrt 1,5 milijona ljudi na Poljskem, kjer je bil zadolžen za koncentracijska taborišča Majdanek, Treblinka, Sobibor in Belzec. Zelo verjetno se je on spomnil in Himmlerju ter Haydrichu predlagal plinske celice, v katerih so izvajali "končno rešitev".

 

Globočnik in njegov "mentor" Himmler

 

Prav Globočnik je poveljeval likvidaciji Varšavskega geta, v katerem je pred vojno živelo pol milijona Judov, kar je bila največja strnjena judovska skupnost na evropskih tleh. Bil je personificirano zlo, znan po pijančevanju, sadističnih izpadih in odkritem ropanju judovskih taboriščnikov, kar je na koncu pripeljalo do nove premestitve v rodni Trst, kjer je postal vodja SS in policije. S seboj je pripeljal skupino morilcev, ki so prej delovali v nemških in poljskih taboriščih smrti. Tržaško Rižarno so spremenili v krematorij, v kateri so morili tudi Slovence.

 

 

Hujši od Amona Götha?

 

Je mož, ki je zasebno govoril in razumel slovensko, jezik svojih prednikov, ob tem sploh kaj čutil? Verjetno nič, saj je veljal za tako brezvestnega in brutalnega esesovca, da ga je imel celo šef Gestapa Heinrich Müller za neobvladljivega. Bržkone ga je slovensko poreklo, ki je bilo nacistom dobro poznano, še podžigalo pri dokazovanju pripadnosti in izvajanju končne rešitve na Poljskem. Nekateri menijo, da je bil celo hujši kot Amon Göth, razvpiti upravnik koncentracijskega taborišča Plaszov, ki ga je v Spielbergovem filmu Schindlerjev seznam imenitno upodobil Joseph Finnes. V resnici je bil Globočnik še hujši, brutalnejši in predvsem je imel na vesti neprimerno več človeških življenj.

 

Leta 1944 se je poročil z Lore Peterschinegg, koroško nacionalistko sumljivo slovenskega priimka, 31. maja 1945 pa so ga zavezniški vojaki ujeli prav v koroških hribih, blizu Špaterjana, kjer se je skrival v gorski koči s sedmimi najbližjimi oficirji. Med zaslišanjem mu je uspelo pregrizniti kapsulo ciankalija. V nekaj trenutkih je umrl. Med lokalnim prebivalstvom je bil tako osovražen, da ga niti župnik ni hotel pokopati na posvečeni zemlji.

 

 

Niso bili vsi zločinci

 

Z mračnim likom Odila Globočnika se ukvarja 440 strani debela knjiga Hitler's Man in the East: Odilo Globocnik, ki je izšla leta 2004, napisal pa jo je Joseph Poprzeczny, avstralski zgodovinar poljskega rodu. Njen prevod v slovenščino bi bil skoraj nujen. Zgodba Odila Globočnika namreč odpira vrata k večjemu preučevanju vloge Slovencev pri vzponu III. reicha, kajti med tistimi, ki so v tem sramotnem obdobju evropske zgodovine odigrali vidno vlogo znotraj nacističnega vojnega establishmenta, je še nekaj slovenskih imen: general Wehrmachta Ivan Mikl, dobitnik kar štirih železnih križcev, generalpolkovnik letalstva Ivan Ježovnik, ki je bil do svoje smrti leta 1943 celo načelnik štaba Luftwaffe, in njegov mlajši brat Gert, kasnejši viceadmiral mornarice Zvezne republike Nemčije.

 

Prevod te knjige bi bil dobrodošel...

 

General Mikl je bil rojen blizu Radgone slovenskim staršem, vendar je vse življenje posvetil vojaštvu. Med I. svetovno vojno se je odlikoval na ruski in galicijski fronti, kasneje je bil na soški fronti. Ob razpadu monarhije je ostal lojalen Avstriji in se kot nadporočnik boril proti enotam slovenske vojske, ki ji je poveljeval general Rudolf Maister. Svoje ime je ponemčil in postal Johann Mickl. Vseeno je do smrti govoril tudi slovensko.

 

Ob izbruhu II. svetovne vojne je bil Mikl poveljnik 42. protitankovskega odreda 2. lahke divizije in sodeloval v napadu na Poljsko. Potem je pod poveljstvom Erwina Rommla sodeloval v napadu na Francijo, spopadih v Severni Afriki in tankovski bitki pri Kursku, kjer je bil poveljnik 11. tankovske divizije. Leta 1943 je postal generalpodpolkovnik in poveljeval 292. pehotni legionarski diviziji, ki je kot mešana hrvaško-nemška enota delovala med Kvarnerjem in Zagrebom. Naslednje leto se je spopadel z našo 14. partizansko divizijo, kar predstavlja žalostno reprizo dogodkov iz leta 1918, ko so se v bitki za severno mejo Slovenci borili proti Slovencem. Štirikratni prejemnik železnega križca Ivan Mikl je bil eden najbolj pogumnih in sposobnih oficirjev Wehrmachta. Mesec dni pred koncem vojne je bil pri Senju ranjen v glavo v spopadu s partizani in naslednji dan umrl. O tem, da bi si kot vojak in oficir umazal roke z zločini nad civilnim prebivalstvom, sicer ni dokazov.

 

 

Brata v vojni

 

Hans Jeschonnek oziroma Ivan Ježovnik in njegov brat Gert si zaslužita omembo, ker sta slovenskih korenin (njuna družina izhaja iz Savinjske doline), predvsem starejši Ivan je v nacistični vojaški hierarhiji dosegel izjemno visok položaj, saj je bil generalpolkovnik, od leta 1939 celo načelnik generalštaba Luftwaffe in je bil ob Hitlerju, Göringu in Keitlu edini, ki je poznal natančen datum napada na Kraljevino Jugoslavijo. O njem je v Nevidni fronti pisal tudi najslavnejši slovenski vohun Vladimir Vauhnik, in sicer v pomenljivem kontekstu. V noči med 17. in 18. avgustom 1943 je Ježovnik berlinski protizračni obrambi ukazal, naj strelja na dvesto letal, ki so bila v zraku blizu mesta. Prišlo je do strahotne pomote, saj je šlo za nemške lovce. Zaradi osebne odgovornosti se je naslednji dan v Volčjem brlogu, Hitlerjevem glavnem, štabu ustrelil v glavo.

 

Ježovnik je veljal za izjemno lojalnega Hitlerju. Njegova biografija ima sicer tudi precejšen madež: ob neuspeli zračni bitki za Britanijo je septembra 1940 predlagal, da bi Luftwaffe silovito bombardirala gosto naseljena predmestja Londona, kar pa je Hitler zavrnil. Njegov brat Gert Ježovnik je bil mornariški častnik in kapitan korvete, vendar je večji del vojne preživel kot predavatelj na pomorski akademiji, kariero pa je naredil šele po letu 1945, saj je postal celo viceadmiral nemške vojne mornarice. Umrl je leta 1999 in je kot upokojenec rad počitnikoval v Opatiji.

 

 

Vzhodna fronta, Normandija, Severna Afrika...

 

V zgodbi o Slovencih znotraj Waffen SS razlikovati med prostovoljci, ki so se na Štajerskem že kmalu po nemški okupaciji javili v to elitno nacistično vojaško organizacijo (kot rečeno, v veliki večini je šlo za pripadnike staronemške manjšine, ki so jih poslali na vzhodno fronto in v glavnem so do obleganja Stalingrada tam vsi padli), prisilno mobiliziranimi, ki predstavljajo glavnino te skupine, in redkimi ostalimi "pravimi" Slovenci, ki so v Waffen SS pristali po takšnem ali drugačnem spletu okoliščin; marsikdo se je javil, da bi rešil družino pred deportacijo, zaporom ali celo koncentracijskim taboriščem, nekaj so jih tja premestili tudi iz redne vojske. Na seznamu esesovcev pa so se znašli tudi čisto pravi prostovoljci iz Slovenije, predvsem nemškofili, avanturisti in naturalizirani Nemci, katerih slovenske korenine bodisi po očetu bodisi po materi niso igrale nobene vloge pri statusu, ki so ga uživali v nemški vojski. Nekateri med njimi še živijo.

 

Na enem od ljubiteljskih spletnih forumov smo našli kar obširen seznam slovenskih pripadnikov Waffen SS, za katerega je avtor zapisal, da zagotovo ni popoln, vendar predstavlja vsaj poskus, da se enkrat zbere vsa ta nesrečna imena, ko so se po lastni ali tuji krivdi znašla na napačni strani zgodovine: Bambitsch, Dworschegg, Gornik, Gradischnig, Janusch, Kadunz, Kautschitsch, Kowatschitsch, Krischanitsch, Messaritsch … in nenadoma spoznamo, da so pred nami Bambič, Dvoršek, Gradišnik, Januš, Kadunc, Kaučič, Kovačič, Križanič, Mesarič... Med njimi ostajajo kot slovenski osamelci imena, ki jih iz neznanega razloga niso ponemčili: Iskra, Divjak, Jamnik, Klemencic, Lupša, Muhic, Nedelko, Oplotnik, Orel, Sojer in tako naprej.

 

Skupaj 120 priimkov, od katerih jih je večina že sedemdeset let mrtvih. Nekateri so bili komaj polnoletni, ko so padli. Vsi na vzhodni fronti. Emil Povh iz Šentilja, padel 29. julija 1944. Franc Peršak iz Malečnika, padel 28. junija 1944. Johan Vidovič iz Pobrežja, padel 15. junija 1944. Anton Javšnik, padel novembra 1943... Seveda bi bilo zanimivo izvedeti, kako so se kot Slovenci počutili kot del uničevalnega vojaškega stroja, ki je njihovim rojakom Slovencem v krasnem novem svetu III. reicha namenil iztrebljenje, preselitev oziroma asimilacijo (ponemčenje). O čem so razmišljali v peklenski zimi, ko se je obleganje Stalingrada spremenilo v vojaško katastrofo? Kam so jim misli uhajale med tankovsko bitko pri Kursku ali med zavezniško invazijo v Normandiji? Kako so se počutili daleč od svojih zelenih dolin sredi severnoafriškega peska, ko so se umikali pred prodirajočimi Britanci? Je bil kdo izmed njih v Berlinu v tistih poslednjih dneh, ko se je Hitlerjev imperij zla dokončno sesedal v pepel? Je bil med specialci, ki so pod vodstvom Otta Skorzenyja rešili Benita Mussolinija iz ujetništva v Grand Sassu, res tudi Slovenec iz okolice Maribora?

 

Veliko dela za zgodovinarje, ki so to poglavje naše polpretekle zgodovine doslej previdno puščali ob strani...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem
0
10.06.2016 16:02
Medjugorje je dejansko čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območjunekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,032
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,179
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,989
04/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,357
05/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,734
06/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,281
07/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,648
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,015
09/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,330
10/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 749