Imamo Boruta, ki ga nebeško lepe modre oči, pripoznane tudi v tujini, popeljejo na vsako funkcijo, ki si jo zaželi. Tudi na predsedniško, čeprav je bil pred tem najbolj nepriljubljen predsednik vlade do tedaj. Zato nas ne bo presenetilo, če se bo modrooki po drugem predsedniškem mandatu, ki mu je očitno usojen, zavihtel tudi na kakšen položaj v EU. Imamo Janeza, ki ga sicer zapuščajo stari in mladi, kot sta njegova nekdanja vernica Vera Ban ali poslanec in nekdanji predsednik podmladka slovenskih demokratov Andrej Čuš, a predsednik SDS je tudi po 23 letih na čelu stranke še vedno nesporni vladar desnice. Janša mora izpeljati le še tri volilne kongrese, pa bo po dolžini mandata dohitel Josipa Broza Tita.

In imamo Karla, ki ga leta 2005, ko je prevzel DeSUS, pred tem pa vedril v SKD in SLS ter na kratko v LDS, nihče ni jemal resno. Zadnja leta njegovi politični sopotniki in nasprotniki niso več tako sproščeni, ko se Erjavec posluži klovnovstva, populizma ali groženj z odhodi iz koalicije. Ko imaš enkrat več kot deset poslancev v državnem zboru, ima lahko govorjenje o premierskih ambicijah realno podlago.

Ne norčujte se iz Boruta in Karla

Karl je sicer še daleč od fotelja na Gregorčičevi, predvsem si je težko predstavljati, da bi lahko stranka, ki ima v imenu besedo "upokojenci", lahko postala največja vladna stranka. A težko si je bilo tudi predstavljati, da bo Borut Pahor, iz katerega so se zaradi katastrofalnega vodenja vlade vsi norčevali, potreboval le leto dni za vrnitev v vrh slovenske politike.

Brez težav lahko napovemo, da bo nova Erjavčeva mantra, govorjenje, podobno tistemu z nedavnega praznovanja obletnice DeSUS - da potrebuje le 46 glasovv parlamentu in bo dvignil pokojnine, zaposlil mlade in začel z velikimi državnimi investicijami.

Instant stranke ne morejo več uspeti

Zveni predvolilno? Seveda, saj je za nami že skoraj polovica mandata vlade Mira Cerarja, ki je na volitvah julija 2014 pometel s politično konkurenco in osvojil rekordno število poslanskih mandatov. Zdaj je SMC daleč od zgodovinskih odstotkov, boj za volivce na prihodnjih volitvah pa je že v polnem teku, kar kaže tako dogajanje ne levici kot na desnici. Jasno je, da tokrat ne bo mogoče zmagati tako, da nekaj tednov pred volitvami ustanoviš stranko. Za resen rezultat na volitvah sta dve leti trdega dela skoraj premalo.

Izjava Karla Erjavca, ki je SMC na omenjeni obletnici primerjal z dveletnim otrokom in se norčeval iz sklicevanja SD na stoletno tradicijo socialne demokracije, ne bi smela presenetiti. Predsednik DeSUS je takoj po zadnjih volitvah, resda ne javno, dejal, da je Cerar zgodba za eno leto. Dejana Židana je nekaj mesecev pozneje razglasil za naivneža, ker je predsednik Socialnih demokratov po odhodu Bojana Dobovška iz SMC slavil, da SMC in DeSUS skupaj nimata več parlamentarne večine ter da je zato SD v koaliciji nepogrešljiva.

Kakšne bonbončke imate radi?

Erjavčevo napenjanje mišic je treba razumeti v kontekstu boja za prevlado na levici in jesenskih proračunskih razprav. Koalicija bo namreč sprejemala oziroma dopolnjevala proračuna za prihodnje dve leti, s katerima bodo tri vladne stranke že delile volilne bonbončke. Erjavec je v boju za milijone na zadnjem vrhu koalicije v svojem slogu že spretno izkoristil tudi to, da je SD oslabljena zaradi vložene interpelacije zoper ministrico za delo Anjo Kopač Mrak. Anja ostaja, Karl pa je spet za nekaj evrov dvignil pokojnine.

Če si je v tem trenutku Erjavca težko predstavljati kot predsednika vlade, je zmaga na volitvah za Dejana Židana misija nemogoče. Medtem ko je Erjavec mojster predvolilnih kampanj, je Židan s kampanjo leta 2014 demonstriral svoj domet. Najprej se je ujel v past, ko je šel v zavezništvo z Erjavcem. Se še kdo spomni "socialdemokratskega bloka za vse generacije", ki sta ga pompozno razglasila pred volitvami? Seveda ne, ker ga po volitvah kljub obljubam ni bilo več.

Bo Lukšič Židana trepljal po ramenih?

Erjavcu je koristilo govorjenje o tem, da bo močnejša od obeh strank dala kandidata za mandatarja, s skupnim nastopom z Židanom pa si je pravzaprav razširil volilni bazen s socialdemokratskimi volivci. To so pokazali tudi rezultati na volitvah: DeSUS je z desetimi odstotki prvič prehitela SD, Židan pa je s šestimi odstotki zabeležil najslabši rezultat stranke v zgodovini. Tako je le za las prehitel konkurenčno Združeno levico Luke Mesca, ki ga Židan, vsaj takšen je bil vtis na primer v predvolilnem soočenju na POP TV, sploh ni dojel kot konkurenco. Namesto da bi ponujal konkurenčno levo retoriko, je namreč Mesca trepljal po ramenu.

Židanu se zato lahko zgodi to, kar se je Igorju Lukšiču – da bo zamenjan še pred prihodnjimi volitvami.

Milan se vrača

V zadnjem času je sicer očitno, da želijo v SD poseči v Erjavčev upokojenski volilni bazen. Pred meseci je stranka ustanovila Forum starejših, ki se ga je udeležil tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. Na spletni strani stranke lahko preberemo zanimive Židanove besede, ko je pozdravil Kučanovo odločitev za "aktivno delo v forumu". Hkrati je poudaril, da bo "odločitve na koncu še vedno sprejemalo vodstvo, torej predsednik, predsedstvo in konferenca SD". Le zakaj je treba poudarjati tisto, kar bi moralo biti samoumevno?

Zagotovo ni bilo naključje, da se je vodstvo SD pred dnevi srečalo z najvplivnejšo upokojensko organizacijo z več kot 230 tisoč člani, Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), v kateri ima DeSUS velik vpliv. Naključna ni tudi tale Židanova izjava po srečanju: "Kakršno koli vpletanje političnih strank v delovanje ZDUS lahko pomeni tudi razpad posameznih društev upokojencev." Ker bo ZDUS kmalu dobila novo vodstvo, bomo očitno kmalu videli prvo merjenje moči dveh strank nesojenega socialdemokratskega bloka.

Teflonski Karl je odvisen od SMC

Kako visoko lahko v politiki seže trmasti Erjavec, ki se spušča tudi v tako bizarne bitke, kot je sosedski spor z nekdanjo smučarko Špelo Pretnar zaradi motečega pralnega stroja na skupnem hodniku, je odvisno tudi od največje vladne stranke SMC. Bolj kot bo ta stopala po poteh levosredinskih muh "enomandatnic" (Zares, Pozitivna Slovenija), več možnosti za naskok na premierski položaj ima "teflonski Karl".