Komentar

Udbovski "junaki" nekoliko drugače: zgodba o Trnu v peti in Nožu v hrbtu

V arhivih so se našli zanimivi dokumenti iz obdobja Službe državne varnosti oziroma Udbe; posebej zanimivi so psevdonimi oziroma šifre, s katerimi so agenti skrivali svoje zaupnike, šefe pa tudi žrtve. Vsem so dajali duhovita imena. Nekatere osebe je možno prepoznati, večina pa je ostala skrita v policijskem vesolju

08.06.2016 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   udba   šifre   prisluškovanje   arhivi   slovenija

Bojim se tudi, da bosta nekega lepega dne Nož v hrbtu in Trn v peti končala z nožem v hrbtu ali s strelom v kolenu. Strahu v kosteh sta se znebila že davno. Jezika za zobmi pa ne mislita držati.

Prijatelj, ki dneve in dneve preživlja v arhivih, in ga bom - iz razlogov, ki bodo postali razumljivi med branjem teh vrstic - imenoval Trn v peti, mi je povedal, da me je šestindvajset let mojega življenja - od leta 1974 do leta 1990 - spremljala tajna policija, znana pod imenom Udba. Poslušali so moje telefonske pogovore, brali mojo pošto, mi sledili na potovanjih in sprehodih, beležili moje obiske in obiskovalce... Trn v peti mi je tudi povedal, da v poročilih tajne policije nastopam s psevdonimom Nož v hrbtu. Prepoznal me je, ker sva pač prijatelja in ker je del moje preteklosti tudi del njegove preteklosti.

 

Včeraj mi je Trn v peti poslal fotokopijo policijske beležke iz leta 1987. Gre za poročilo o mojem srečanju z Jiříjem Pelikánom, znanim češkim oporečnikom, ki je po sovjetski okupaciji pobegnil v Italijo. V poročilu piše, da sva se za sestanek dogovorila po telefonu, da sva se dobila v ljubljanskem hotelu, da je pogovor potekal v angleščini, v njem pa sva omenjala Mladino in Novo revijo.

 

Ko se spominjam tistih časov, imam več težav. Ena od njih je, da se ne morem spomniti, ali sem se zavedal, da me zasledujejo ves čas, torej vse dneve vseh 26 let, kar znese približno 9.000 dni oziroma 216.000 ur; ali sem na to pomislil le tupatam? Vsekakor sem se zavedal, da prisluškujejo domačemu telefonu, ko sem leta 1989 (iz New Yorka) svoji materi naročil, naj od znanega prekupčevalca z devizami kupi 1.000 nemških mark. To je bil čas vrtoglave inflacije, in vsi, ki so imeli to možnost, so dinarje, čim so jih dobili, zamenjali za marke, kar je bilo seveda nezakonito. Zato sem v pogovoru z materjo uporabil šifriran jezik, našo domačo enigmo. Rekel sem: prosim, nabavi eno kišto jabolk! "Jabolka" so bila nemške marke, "ena kišta" je pomenila tisoč. Pri šifrah je težava, če si jih ne zapomnimo, kar se je pripetilo tudi moji materi. Ob vrnitvi v socialistično domovino me je namesto nemških mark čakal zaboj slovenskih jabolk. Moj prisluškovalec pa je zapisal: Nož v hrbtu naročil 10 kilogramov domačih jabolk. Morda gre za prva znamenja politične streznitve. Nož v hrbtu je sprevidel, da so jugoslovanska jabolka boljša od ameriških!

 

 

***

 

Uredniki Nove revije smo si včasih po telefonu (stacionarnem, seveda) sporočali grde reči o policiji in režimu. Kadar smo bili posebej dobre volje, smo govorili: Kdor to posluša, si zasluži dodatek za specializacijo, zahtevnost in neugoden delovni čas! Le redko smo pomislili, koliko agentov dobiva mesečno plačo, da vohunijo za nami, in koliko družin policijskih uslužbencev posredno vzdržujemo.

 

 

Trn v peti je v arhivih našel zanimive dokumente, posebej zanimivi pa so bili psevdonimi oziroma šifre, s katerimi so skrivali svoje zaupnike, šefe pa tudi žrtve. Nekatere osebe je prepoznal, večina pa je ostala skrita v policijskem vesolju. Naloga za prihodnje generacije. Tako kot meni je tudi Trnu v peti več do zgodb in škandalov kot do oseb, ki igrajo vloge v njih.

 

Nadvse zabavna - celo duhovita - so bila imena nekaterih opazovancev oz. prisluškovancev, ki so bili jugoslovanski diplomati, agenti Udbe, bančniki in drugi partijski funkcionarji. Osebo, ki je imela po vsem videzu največ zvez in pooblastil, so imenovali Bruno v očesu; Cmok v grlu je bilo ime človeku, ki se je očitno ukvarjal s prehrano in so ga naslavljali tudi Intendant. Trn v peti je prepoznal finančnega ministra, ki so ga imenovali Maslo na glavi; in šefa Udbe, ki so ga ljubkovalno označili kot Bolho v ušesu. Diplomatko, ki je bila pristojna za agitacijo in propagando, so imenovali Kača na prsih; mladinski funkcionar, ki je v novi državi postal predsednik neke pomembne stranke, je bil Jezik za zobmi. V poročilih iz Beograda in iz Münchna se je tupatam pojavljalo ime Strah v kosteh, ki ga prijatelj Trn v peti še ni dešifriral.

 

Upam, da se bo istovetnost Strahu v kosteh razkrila čim prej. Zaradi mene je danes lahko državni voditelj, ali pa ga srečujem v ljubljanskem supermarketu, kjer kupuje tatarski biftek in krompirjevo solato, ki ju ima zelo rad? Zdi se mi celo, da se je mojega psevdonima domislil prav on. Gre seveda za denar in sicer za denar glavne slovenske banke, ki jo policijska poročila imenujejo Hram lepote in duha (HLD). Imela je podružnice v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu in je slovela kot najbolj zanesljiva banka na Balkanu.

 

 

***

 

V začetku sem že omenil zgodbo o konvertibilnosti. Jugoslovanska zakonodaja je takrat - razumljivo - zahtevala, da se vsi devizni zaslužki zbirajo v Beogradu, nakar je zvezna vlada lokalnim bankam odobravala zneske v dinarjih. Konvertibilni slovenski komunisti so se na gospodarsko krizo odzvali "na ravni zgodovinskega trenutka", torej so, dokler in kolikor so mogli, zadrževali konvertibilno valuto zunaj beograjskega obzorja. HLD je bila v Nemčiji ustanovila okrog trideset "informativnih centrov" za zbiranje prihrankov in nakazil "delavcev na začasnem delu v tujini". Del tega denarja so - z zamudo, ki je zaradi inflacije prinašala nekatere ugodne učinke - pošiljali v Beograd, del pa... No, na tej točki se zadeva zaplete, poročila, ki so se ohranila v arhivih, pa si, kot pravi Trn v peti, nasprotujejo.

 

Poročila po eni strani ugotavljajo, da so Strah v kosteh, Bruno v očesu, Bolha v ušesu, Kača na prsih in Cmok v grlu skovali bistroumen načrt. Domislili so se, da bi del denarja obdržali zase v posebni interni banki, ki bi se imenovala Hram najvišje lepote in duha (HNLD). Bruno v očesu je v telefonskem pogovoru s Strahom v kosteh povedal naslednje: "Ta denar nam bo prišel še hudičevo prav, boš videl!"

 

Rečeno je bilo, da utegnejo slovensko deželo s Hramom lepote in duha vred doleteti hudi časi in neprijetne reči, kot so demokracija in strankarske volitve. Da bi zmagali in obdržali oblast, bo potreben denar. Nekaj so ga naložili v na novo ustanovljeno banko v Nemčiji (ki je bila jedro Hrama najvišje lepote in duha), nekaj so ga prenesli na hranilne knjižice v avstrijskih bankah, nekaj pa so ga zavitega v časopisni papir dostavili manjšinski organizaciji v Italiji. V nasprotju s splošnim prepričanjem so menili, da so gospodarske krize dar božji in da je v njih mogoče dobro zaslužiti. Če bo kriza, so razmišljali, se ne bo vedelo, kdo pije in kdo plača, sledila bodo dolgotrajna pogajanja, na koncu - ko bomo vsi mi že zdavnaj v penziji - pa bodo dolgove plačali davkoplačevalci.

 

 

Po drugi strani naj bi bil načrtu nasprotoval Maslo na glavi. V (zabeleženem) telefonskem pogovoru naj bi bil opozoril, da bo treba denar na koncu izplačati tistim, ki so ga prinesli v banko. "Oh", je na to (kot izhaja iz beležke o telefonskem pogovoru) rekla Kača na prsih, "niti pod razno ne bomo dovolili, da bi kdorsibodi tacal ali pacal po Hramu lepote in duha."

 

"Ženska ima prav," je komentiral Bolha v ušesu, ko je poslušal posnetek pogovora. Nato je poklical Cmok v grlu in še dva operativca (Strel v kolenu in Mevlje v riti). Ob dobrem kosilu nekje na obrobju Ljubljane so se dogovorili, kako bi zavarovali pridobitve socializma in ustvarjalno razporedili zdomske prihranke. V beležki, ki opisuje kosilo, se brez napovedi pojavi nova oseba Črno za nohtom, ki je menda drugo ime za oskrbnika protokolarnih objektov in vladnih počitniških domov. Če se Trn v peti ne moti, je Črno za nohtom članom vlade dobavljal črne mercedese, za katere ni bilo treba plačati carine. Finančna peterica, ki jo je poročevalec imenoval Pentagonala, je - mnogo let pred časom, ko se je govorilo o finančnih balonih, bančnih luknjah in tajkunih - razglasila, da je denar fikcija, varčevanje pa "brezglavo ravnanje".

 

"Vzemimo," je rekel Strel v kolenu, "da imam sto dolarjev in da si ti, Črno za nohtom, hočeš izposoditi teh sto dolarjev. Jaz ti dam sto dolarjev, ti pa meni izjavo, da mi dolguješ sto dolarjev - ali še kakšen dolar več. Ta tvoja izjava je vredna sto dolarjev, morda kak dolar več ali manj. Torej imava že dvesto dolarjev."

 

"Ali kak dolar več," je dodal Mevlje v riti.

 

 

***

 

Kot je znano, je Jugoslavija razpadla, njene naslednice pa so na različne načine reševale finančne probleme, ki so izvirali iz socialistične zgodovine in iz splošne bančne zmešnjave v Ameriki in v Evropi. Lepota te zgodbe, o kateri naj bi Trn v peti napisal knjigo, je v tem, da so Strah v kosteh, Pentagonala in njihovi prijatelji v teh ubogih časih precej povečali svoje premoženje. Nekaj so ga porabili za vile, jahte in avtomobile, nekaj so ga naložili na račune v tujini, nekaj pa so ga žrtvovali za volilne kampanje, ki so postavljale na oblast zaščitnike njihovih vil, jaht in avtomobilov.

 

Še lepše pa je, da - kot rečeno - ne vem, ali so starejši gospodje, ki jih danes srečujem na ljubljanski ulici, v supermarketu, na bencinski črpalki, v Portorožu ali na Bledu, res samo starejši gospodje, ali so nemara Bolha v ušesu, Bruno v očesu, Cmok v grlu, Črno za nohtom, Kača na prsih, Jezik za zobmi, Maslo na glavi, Mevlje v riti, Strah v kosteh ali celo Strel v kolenu???

 

Bojim se tudi, da bosta nekega lepega dne Nož v hrbtu in Trn v peti končala z nožem v hrbtu ali s strelom v kolenu. Strahu v kosteh sta se znebila že davno. Jezika za zobmi pa ne mislita držati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.676
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.699
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.115
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101