Komentar

Udbovski "junaki" nekoliko drugače: zgodba o Trnu v peti in Nožu v hrbtu

V arhivih so se našli zanimivi dokumenti iz obdobja Službe državne varnosti oziroma Udbe; posebej zanimivi so psevdonimi oziroma šifre, s katerimi so agenti skrivali svoje zaupnike, šefe pa tudi žrtve. Vsem so dajali duhovita imena. Nekatere osebe je možno prepoznati, večina pa je ostala skrita v policijskem vesolju

08.06.2016 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   udba   šifre   prisluškovanje   arhivi   slovenija

Bojim se tudi, da bosta nekega lepega dne Nož v hrbtu in Trn v peti končala z nožem v hrbtu ali s strelom v kolenu. Strahu v kosteh sta se znebila že davno. Jezika za zobmi pa ne mislita držati.

Prijatelj, ki dneve in dneve preživlja v arhivih, in ga bom - iz razlogov, ki bodo postali razumljivi med branjem teh vrstic - imenoval Trn v peti, mi je povedal, da me je šestindvajset let mojega življenja - od leta 1974 do leta 1990 - spremljala tajna policija, znana pod imenom Udba. Poslušali so moje telefonske pogovore, brali mojo pošto, mi sledili na potovanjih in sprehodih, beležili moje obiske in obiskovalce... Trn v peti mi je tudi povedal, da v poročilih tajne policije nastopam s psevdonimom Nož v hrbtu. Prepoznal me je, ker sva pač prijatelja in ker je del moje preteklosti tudi del njegove preteklosti.

 

Včeraj mi je Trn v peti poslal fotokopijo policijske beležke iz leta 1987. Gre za poročilo o mojem srečanju z Jiříjem Pelikánom, znanim češkim oporečnikom, ki je po sovjetski okupaciji pobegnil v Italijo. V poročilu piše, da sva se za sestanek dogovorila po telefonu, da sva se dobila v ljubljanskem hotelu, da je pogovor potekal v angleščini, v njem pa sva omenjala Mladino in Novo revijo.

 

Ko se spominjam tistih časov, imam več težav. Ena od njih je, da se ne morem spomniti, ali sem se zavedal, da me zasledujejo ves čas, torej vse dneve vseh 26 let, kar znese približno 9.000 dni oziroma 216.000 ur; ali sem na to pomislil le tupatam? Vsekakor sem se zavedal, da prisluškujejo domačemu telefonu, ko sem leta 1989 (iz New Yorka) svoji materi naročil, naj od znanega prekupčevalca z devizami kupi 1.000 nemških mark. To je bil čas vrtoglave inflacije, in vsi, ki so imeli to možnost, so dinarje, čim so jih dobili, zamenjali za marke, kar je bilo seveda nezakonito. Zato sem v pogovoru z materjo uporabil šifriran jezik, našo domačo enigmo. Rekel sem: prosim, nabavi eno kišto jabolk! "Jabolka" so bila nemške marke, "ena kišta" je pomenila tisoč. Pri šifrah je težava, če si jih ne zapomnimo, kar se je pripetilo tudi moji materi. Ob vrnitvi v socialistično domovino me je namesto nemških mark čakal zaboj slovenskih jabolk. Moj prisluškovalec pa je zapisal: Nož v hrbtu naročil 10 kilogramov domačih jabolk. Morda gre za prva znamenja politične streznitve. Nož v hrbtu je sprevidel, da so jugoslovanska jabolka boljša od ameriških!

 

 

***

 

Uredniki Nove revije smo si včasih po telefonu (stacionarnem, seveda) sporočali grde reči o policiji in režimu. Kadar smo bili posebej dobre volje, smo govorili: Kdor to posluša, si zasluži dodatek za specializacijo, zahtevnost in neugoden delovni čas! Le redko smo pomislili, koliko agentov dobiva mesečno plačo, da vohunijo za nami, in koliko družin policijskih uslužbencev posredno vzdržujemo.

 

 

Trn v peti je v arhivih našel zanimive dokumente, posebej zanimivi pa so bili psevdonimi oziroma šifre, s katerimi so skrivali svoje zaupnike, šefe pa tudi žrtve. Nekatere osebe je prepoznal, večina pa je ostala skrita v policijskem vesolju. Naloga za prihodnje generacije. Tako kot meni je tudi Trnu v peti več do zgodb in škandalov kot do oseb, ki igrajo vloge v njih.

 

Nadvse zabavna - celo duhovita - so bila imena nekaterih opazovancev oz. prisluškovancev, ki so bili jugoslovanski diplomati, agenti Udbe, bančniki in drugi partijski funkcionarji. Osebo, ki je imela po vsem videzu največ zvez in pooblastil, so imenovali Bruno v očesu; Cmok v grlu je bilo ime človeku, ki se je očitno ukvarjal s prehrano in so ga naslavljali tudi Intendant. Trn v peti je prepoznal finančnega ministra, ki so ga imenovali Maslo na glavi; in šefa Udbe, ki so ga ljubkovalno označili kot Bolho v ušesu. Diplomatko, ki je bila pristojna za agitacijo in propagando, so imenovali Kača na prsih; mladinski funkcionar, ki je v novi državi postal predsednik neke pomembne stranke, je bil Jezik za zobmi. V poročilih iz Beograda in iz Münchna se je tupatam pojavljalo ime Strah v kosteh, ki ga prijatelj Trn v peti še ni dešifriral.

 

Upam, da se bo istovetnost Strahu v kosteh razkrila čim prej. Zaradi mene je danes lahko državni voditelj, ali pa ga srečujem v ljubljanskem supermarketu, kjer kupuje tatarski biftek in krompirjevo solato, ki ju ima zelo rad? Zdi se mi celo, da se je mojega psevdonima domislil prav on. Gre seveda za denar in sicer za denar glavne slovenske banke, ki jo policijska poročila imenujejo Hram lepote in duha (HLD). Imela je podružnice v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu in je slovela kot najbolj zanesljiva banka na Balkanu.

 

 

***

 

V začetku sem že omenil zgodbo o konvertibilnosti. Jugoslovanska zakonodaja je takrat - razumljivo - zahtevala, da se vsi devizni zaslužki zbirajo v Beogradu, nakar je zvezna vlada lokalnim bankam odobravala zneske v dinarjih. Konvertibilni slovenski komunisti so se na gospodarsko krizo odzvali "na ravni zgodovinskega trenutka", torej so, dokler in kolikor so mogli, zadrževali konvertibilno valuto zunaj beograjskega obzorja. HLD je bila v Nemčiji ustanovila okrog trideset "informativnih centrov" za zbiranje prihrankov in nakazil "delavcev na začasnem delu v tujini". Del tega denarja so - z zamudo, ki je zaradi inflacije prinašala nekatere ugodne učinke - pošiljali v Beograd, del pa... No, na tej točki se zadeva zaplete, poročila, ki so se ohranila v arhivih, pa si, kot pravi Trn v peti, nasprotujejo.

 

Poročila po eni strani ugotavljajo, da so Strah v kosteh, Bruno v očesu, Bolha v ušesu, Kača na prsih in Cmok v grlu skovali bistroumen načrt. Domislili so se, da bi del denarja obdržali zase v posebni interni banki, ki bi se imenovala Hram najvišje lepote in duha (HNLD). Bruno v očesu je v telefonskem pogovoru s Strahom v kosteh povedal naslednje: "Ta denar nam bo prišel še hudičevo prav, boš videl!"

 

Rečeno je bilo, da utegnejo slovensko deželo s Hramom lepote in duha vred doleteti hudi časi in neprijetne reči, kot so demokracija in strankarske volitve. Da bi zmagali in obdržali oblast, bo potreben denar. Nekaj so ga naložili v na novo ustanovljeno banko v Nemčiji (ki je bila jedro Hrama najvišje lepote in duha), nekaj so ga prenesli na hranilne knjižice v avstrijskih bankah, nekaj pa so ga zavitega v časopisni papir dostavili manjšinski organizaciji v Italiji. V nasprotju s splošnim prepričanjem so menili, da so gospodarske krize dar božji in da je v njih mogoče dobro zaslužiti. Če bo kriza, so razmišljali, se ne bo vedelo, kdo pije in kdo plača, sledila bodo dolgotrajna pogajanja, na koncu - ko bomo vsi mi že zdavnaj v penziji - pa bodo dolgove plačali davkoplačevalci.

 

 

Po drugi strani naj bi bil načrtu nasprotoval Maslo na glavi. V (zabeleženem) telefonskem pogovoru naj bi bil opozoril, da bo treba denar na koncu izplačati tistim, ki so ga prinesli v banko. "Oh", je na to (kot izhaja iz beležke o telefonskem pogovoru) rekla Kača na prsih, "niti pod razno ne bomo dovolili, da bi kdorsibodi tacal ali pacal po Hramu lepote in duha."

 

"Ženska ima prav," je komentiral Bolha v ušesu, ko je poslušal posnetek pogovora. Nato je poklical Cmok v grlu in še dva operativca (Strel v kolenu in Mevlje v riti). Ob dobrem kosilu nekje na obrobju Ljubljane so se dogovorili, kako bi zavarovali pridobitve socializma in ustvarjalno razporedili zdomske prihranke. V beležki, ki opisuje kosilo, se brez napovedi pojavi nova oseba Črno za nohtom, ki je menda drugo ime za oskrbnika protokolarnih objektov in vladnih počitniških domov. Če se Trn v peti ne moti, je Črno za nohtom članom vlade dobavljal črne mercedese, za katere ni bilo treba plačati carine. Finančna peterica, ki jo je poročevalec imenoval Pentagonala, je - mnogo let pred časom, ko se je govorilo o finančnih balonih, bančnih luknjah in tajkunih - razglasila, da je denar fikcija, varčevanje pa "brezglavo ravnanje".

 

"Vzemimo," je rekel Strel v kolenu, "da imam sto dolarjev in da si ti, Črno za nohtom, hočeš izposoditi teh sto dolarjev. Jaz ti dam sto dolarjev, ti pa meni izjavo, da mi dolguješ sto dolarjev - ali še kakšen dolar več. Ta tvoja izjava je vredna sto dolarjev, morda kak dolar več ali manj. Torej imava že dvesto dolarjev."

 

"Ali kak dolar več," je dodal Mevlje v riti.

 

 

***

 

Kot je znano, je Jugoslavija razpadla, njene naslednice pa so na različne načine reševale finančne probleme, ki so izvirali iz socialistične zgodovine in iz splošne bančne zmešnjave v Ameriki in v Evropi. Lepota te zgodbe, o kateri naj bi Trn v peti napisal knjigo, je v tem, da so Strah v kosteh, Pentagonala in njihovi prijatelji v teh ubogih časih precej povečali svoje premoženje. Nekaj so ga porabili za vile, jahte in avtomobile, nekaj so ga naložili na račune v tujini, nekaj pa so ga žrtvovali za volilne kampanje, ki so postavljale na oblast zaščitnike njihovih vil, jaht in avtomobilov.

 

Še lepše pa je, da - kot rečeno - ne vem, ali so starejši gospodje, ki jih danes srečujem na ljubljanski ulici, v supermarketu, na bencinski črpalki, v Portorožu ali na Bledu, res samo starejši gospodje, ali so nemara Bolha v ušesu, Bruno v očesu, Cmok v grlu, Črno za nohtom, Kača na prsih, Jezik za zobmi, Maslo na glavi, Mevlje v riti, Strah v kosteh ali celo Strel v kolenu???

 

Bojim se tudi, da bosta nekega lepega dne Nož v hrbtu in Trn v peti končala z nožem v hrbtu ali s strelom v kolenu. Strahu v kosteh sta se znebila že davno. Jezika za zobmi pa ne mislita držati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.454
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.890
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.477
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.956
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.581
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.520
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.306
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.514
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.357
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.391