Razkrivamo

Finski šolski čudež je še en razlog več, zakaj lahko sovražimo slovenski izobraževalni sistem

Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih na svetu. Strokovnjaki za šolstvo in izobraževanje kot tudi novinarji iz številnih držav množično potujejo v to skandinavsko deželo, da bi se tam na lastne oči prepričali, kakšna je skrivnost odličnega finskega šolskega sistema. 

09.06.2016 21:40
Piše: Marjana Škalič
Ključne besede:   finska   šolski sistem

Raziskave kažejo, da so finski učenci po dosežkih na vrhu lestvic, po samoocenah svojega znanja pa zgolj na sredini - prav nasprotno od slovenskih šolarjev, ki so uvrščeni precej nizko po uspehu in visoko po svojih ocenah lastnega znanja.

"Ne prizadevamo si za najvišje uvrstitve v mednarodnih raziskavah znanja", pravijo, "ampak izključno za to, da bi bili starši in otroci zadovoljni s tem, kar jim nudimo. Vse raziskave kažejo, da je stopnja zaupanja javnosti v naš šolski sistem vedno okrog 90%, in to je dosežek, s katerim se raje izpostavljamo kot z uvrstitvami na mednarodnih lestvicah znanja." Ne odobravajo standardiziranih testov pred šestnajstim letom starosti, ne dajejo veliko domačih nalog, začetek šole pred sedmim letom pa dojemajo kot kršitev pravice otrok, da so otroci. V prvih letih šole namreč sploh ne gre za akademski uspeh, ampak za spodbujanje pripravljenosti na učenje in iskanje lastnih zanimanj, strasti. Otroci dobivajo prva tri leta opisne ocene, od četrtega razreda naprej pa številčne; začetek številčnega ocenjevanja se bo z letošnjim septembrom premaknil v drugo polovico petega razreda.

 

Glavni cilj šolskega sistema je služiti kot inštrument za doseganje enakosti v družbi.

 

- finski otroci ne hodijo v šolo pred sedmim letom;
- učenci so šoloobvezni do 18. leta starosti, osnovna šola do devetega razreda je obvezna za vse;
- ocenjevanju zlasti v prvih letih ne dajejo velikega poudarka;
- edini obvezni standardiziran test učenci opravljajo, ko so stari šestnajst let;
- standardizirane teste sicer uporabljajo že v drugem in četrtem razredu za preverjanje znanja maternega jezika, lahko tudi že prej, vendar se rezultati uporabljajo izključno za izboljšavo učnega procesa;
- vse otroke (ne glede na njihove sposobnosti) poučujejo v istih učilnicah. 
- 30 odstotkov učencev v prvih devetih letih izobraževanja dobiva dodatno pomoč;
- 66 odstotkov učencev gre na visoko šolo, kar je najvišji delež v Evropi;
- razlika med najslabšimi in najboljšimi učenci je najmanjša v Evropi;
- število učencev pri urah naravoslovja je omejeno na šestnajst, da lahko pri vsaki uri izvajajo poskuse.
- 93 odstotkov dijakov opravi maturo; 
- 43 odstotkov finskih srednješolcev obiskuje poklicne šole;
- finski osnovnošolci imajo v enem šolskem dnevu skupno 75 minut odmora;
- na razredni stopnji (do vključno šestega razreda) so vsi odmori obvezno zunaj, na predmetni stopnji pa je obvezni odmor zunaj le en, dolžina odmora se razlikuje od šole do šole, v večini primerov je to 15 minut, odmor za topli obrok pa znaša pol ure;
- učitelji v učilnicah preživijo povprečno štiri ure na dan, dve uri na teden (ki sta prav tako plačani) pa porabijo za strokovni razvoj;
- šolski sistem na Finskem v celoti plačuje država, vsi učitelji morajo imeti magisterij, ki ga v celoti financira država;
- državni učni načrt predstavlja samo široke smernice, učiteljem je dopuščene veliko svobode; 
- učitelje izberejo izmed najboljših 10% maturantov (leta 2010 se je 6.600 kandidatov potegovalo za 660 prostih mest v državi na izobraževanju za osnovnošolskega učitelja);
- učitelji nimajo dodatka k plači za uspešnost (kajti v nasprotnem obstaja nevarnost, da se bo učitelj preveč posvečal kazalnikom lastne kakovosti na škodo učencev - tak primer je sistem napredovanja v nazive, ki ga imamo v Sloveniji: učitelji mehanično pišejo članke in obiskujejo seminarje, da zberejo potrebno število točk za napredovanje in s tem povišanje plače, učenci pa imajo od teh učiteljevih dejavnosti praviloma bolj malo koristi, saj ne zagotavljajo povečanja kvalitete pouka in/ali interakcije učitelj-učenci);
- učitelji imajo primerljiv ugled z zdravniki in odvetniki, sicer pa je na Finskem spoštovan vsak poklic, pravi Slovenec, ki tam živi in dela tkot učitelj športne vzgoje;
- pri mednarodnem standardiziranem merjenju leta 2001 so finski otroci pristali na vrhu v rezultatih znanja iz naravoslovja, branja in matematike; od takrat so bili vedno na vrhu ali blizu vrha.

 

Finski osnovnošolci med učenjem in igro

 

Čemu pripisujejo Finci svoj uspeh?

 


Vzroke za uspeh bi lahko grobo razdelili na ozko šolske in na kulturno-zgodovinske. Med slednje prištevajo boj naroda za preživetje v pogojih mraza in pomanjkanja, boj za jezik in lastno kulturo na severu, kljubovanje Rusom in Švedom, protestantsko etiko in odnos do dela, asketskost, umirjenost, pa tudi skromnost in samokritičnost. Raziskave kažejo, da so finski učenci po dosežkih na vrhu lestvic, po samoocenah svojega znanja pa zgolj na sredini - prav nasprotno od slovenskih šolarjev, ki so uvrščeni precej nizko po uspehu in visoko po svojih ocenah lastnega znanja.

 

Poudarjajo, da kot temelj uspešnosti sistema vidijo osnovno izobraževanje od sedmega do šestnajstega leta, kjer je izredno redek osip ali ponavljanje, 95 odstotkov prebivalcev države od tu nadaljuje na poklicnih ali akademskih srednjih šolah. Finski pregovor pravi, da "samo mrtva riba plava s tokom"; in res - Finska plava proti toku svetovnega Gibanja za reforme izobraževanja, ki temelji na tekmovanju, standardizaciji, nadzoru in veliko preverjanja – finska šola pa na medsebojni pomoči, zaupanju, upoštevanju individualnih potreb, izbirnosti ter minimalno preverjanja.

 

"Izobraževalno politiko v tem svetovnem gibanju vedno pišejo z namenom, da bi bila 'najboljša' ali na vrhu tega ali onega'. Mi nismo taki. Hočemo biti boljši od Švedov - to je dovolj za nas", se pošalijo na račun rivalstva s sosednjo Švedsko.

 

Zelo pomemben element finskega uspeha so učitelji, ki se dolgo izobražujejo in so bolj raziskovalno usmerjeni kot naši. Naravnost fascinantna pa je skrb za tiste učence, ki potrebujejo pomoč. V finskih šolah se učitelji tako dolgo in prizadevno ukvarjajo s teboj, tvojo družino, da ti enostavno mora uspeti.

 

 

Kako je videti finski šolski sistem

 

Finski vrtci sprejemajo otroke, stare od 5 do 7 let. Pri šestih letih je možno – ne pa obvezno – otroka vključiti v enoletno pripravo na šolo, torej v nekakšno malo šolo. Osnovna šola traja 9 let, vanjo so vključeni otroci, stari od 7 do 16 let. Država krije vse materialne stroške: učbenike in druge pripomočke, prehrano, varstvo, prevoz v šolo.

Osnovna šola ima dve stopnji:

1. nižja stopnja – prvih 6 let, večino predmetov poučujejo razredni učitelji

2. višja stopnja - 3 leta, poučujejo predmetni učitelji

V vseh 3 letih višje stopnje imajo po eno svetovalno uro na teden za seznanjanje s poklici in zaposlovanjem, ter v zadnjih dveh razredih po en teden "prakse", katere poglavitni namen je spoznavanje poklicev. 



Srednje izobraževanje sestavljajo poklicne srednje šole in akademske srednje šole (gimnazije). Oboje trajajo 3 leta. Vse srednje šole, vključno s poklicnimi, omogočajo prehod na visokošolski študij. 

 

Visokošolsko izobraževanje: 

- dodiplomsko: traja 3 do 5 let 

- podiplomsko: traja 4 leta.

 

V srednjem in visokem šolstvu se sistem precej razlikuje od našega, kot berem v neki diplomski nalogi. Veliko bolje je na primer poskrbljeno za poklicno usmerjanje in svetovanje; dijaki in študenti imajo svoj individualni načrt šolanja – svoj predmetnik si sestavijo glede na svoja zanimanja in načrte za prihodnost. Veliko poudarka je na vajeništvu in usposabljanju na delovnem mestu, torej na pridobivanju konkretnih poklicnih znanj in kompetenc. Že v osnovni šoli je več poudarka na naravoslovnih predmetih, v skladu s tem pa je na Finskem več študentov na tehničnih področjih in naravoslovju, pri nas pa jih je največ na ekonomskih in družbenih vedah.

 

Srednja šola v kraju Valkeakoski severno od Helsinkov

 

Kazalci kakovosti

 

Kot pomembne indikatorje kakovosti finski strokovnjaki za šolstvo izpostavljajo: 

- majhne razlike v znanju učencev med posameznimi šolami, 

- majhen osip v osnovnih in srednjih šolah, 

- visoko izobražene in motivirane učitelje,  

- zmerne količine domačih nalog in 

- visoke dosežke v raziskavah PISA in TIMSS.

 

Posebej poudarjajo, da ob rednem šolskem delu ni potreb po privatnem inštruiranju učencev. V osnovnošolskem izobraž‍evanju ni nacionalnih preverjanj znanja ali inšpekcijskih pregledov. Eksterno preverjanje ni obvezno - vsako leto ga opravijo le na vzorcu šol - toda šole oziroma občine se zanj prostovoljno odločijo in za to celo plačajo. Poudarjajo, da ne obstaja razvrstitvena lista šol; prav tako ni tekmovanja ali primerjanja med njimi, ni strahu pred kaznimi ali finančnimi sankcijami.

 

 

Biti učitelj na Finskem

 

Učitelji običajno preživijo v učilnici približno štiri ure na dan, plačani pa so tudi za to, da dve uri na teden porabijo za strokovni razvoj. Za sprejem v magistrski program za učitelje se vsako leto poteguje deset- do dvajsetkrat večje število mladih, kot je prostih mest. Težje je priti v izobraževanje za učitelja kot na pravo ali medicino. Učitelj je na Finskem eden najbolj spoštovanih poklicev. Vsak mora imeti izobrazbo profesorja, za njihova delovna mesta je velika konkurenca. Čeprav učiteljske plače niso med najvišjimi v državi, se na razpis za eno učiteljsko mesto v povprečju prijavi do 40 kandidatov. Finski šolski sistem učiteljem omogoča veliko svobode. Državni učni načrt predstavlja samo okvirne smernice. Znanja jim ni treba preverjati s standardiziranimi testi, učencem dajejo zelo malo domače naloge, vendar pa jih sistematično preverjajo vse do devetega razreda. 

 

Pri delu z učenci si zastavijo visoke cilje; predstavniki državnega šolskega organa z učitelji vedno govorijo o ciljih, ne o metodah; slednje prepuščajo učiteljem in se pri tem povsem zanesejo na njihovo inovativnost. Na Finskem je biti učitelj častno, za ta poklic se v mnogih družinah odločajo iz roda v rod. Finci se zavedajo, da šola poganja tudi narodovo kulturo in ekonomijo.

 

 

Etika

 

Etična usmerjenost finskega izobraževalnega sistema temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju ter nudenju pomoči vsakomur, ki jo potrebuje. Vsi otroci dobijo enako kvalitetno izobrazbo, ne glede na to, če živijo na vasi ali v velikem mestu. Razlike med najslabšim in najboljšim učencem so najmanjše na svetu, ugotavlja študija OECD. "Enakost je najpomembnejša beseda v finskem izobraževanju. O tem so si edine vse politične stranke na levi in desni," pravi predsednik finskega združenja učiteljev. Med osnovne vrednote izobraževalnega sistema prištevajo spoštovanje življenja in človekovih pravic, spoštovanje različnih kultur, spodbujanje trajnostnega razvoja, spodbujanje odgovornosti in striktno spoštovanje različnosti učencev.

 

 

Kurikulum

 

Finski nacionalni kurikul je inkluziven, vsevključujoč. Pokriva izobraževanje za vse učence, vendar hkrati upošteva ravnotežje med akademskimi dosežki in kakovostnim življenjem otrok. Struktura sedanjega kurikularnega sistema je tristopenjska: 

- nacionalni kurikul vključuje osnovne vrednote, cilje, kriterije in učne vsebine. 

- lokalni kurikul povezuje nacionalne cilje in smernice izobraževanja z njihovo lokalno implementacijo. To v praksi pomeni, da učitelji sodelujejo pri pisanju lokalnega kurikuluma; v manjših občinah vsi učitelji, v večjih pa se ustvari delovna skupina učiteljev, ki napiše lokalni kurikulum in nato vsaka šola doda dodatne klavzule glede na svoje zmožnosti in potrebe. 

- šolski kurikul daje učiteljem pristojnost, da upoštevajo potrebe in želje učencev ter njihovih staršev, možnosti konkretnega učnega okolja in specifične veščine učiteljev. Na podlagi šolskega kurikula oblikuje šola svoj letni delovni načrt, učitelji pa svojo letno pripravo in osebne cilje učencev.

 

Futuristični interier ene izmed finskih šol

 

Z vsako kurikularno prenovo so se povečevale avtonomnost in pristojnosti šol ter strokovna avtoriteta učiteljev (spet obratno kot pri nas!). Finci v praksi uresničujejo spoznanje, da samo samozavestni učitelji, ki uživajo zaupanje šolskih oblasti, lahko vzgajajo samozavestne učence. Tistega, česar sam nimaš, pač ne moreš dati drugim. 

 

Kvaliteta izobraževanja se izboljša, ko se v kurikularni proces vključijo učenci, starši, lokalne oblasti, zdravstvene, socialne ustanove in drugi lokalni dejavniki. Finci vedo, da je najboljši način za strokovni razvoj učiteljev njihovo suvereno razpravljanje o vprašanjih, kot so vrednote, učni cilji, dobri učni procesi, učno okolje in način preverjanja učencev. To pa hkrati zahteva kvalitetno pedagoško vodenje, ustrezen čas in jasno strukturo dolžnosti in pristojnosti članov šolskega kolektiva. Finski šolski strokovnjaki poudarjajo pomembnost šolske kulture v procesu razvoja in izvajanja kurikula. Če učitelji dejavno sodelujejo v procesu razvoja kurikula, pri tem izboljšajo svoje lastne sposobnosti mišljenja, ocenjevanja, izražanja sebe, veščine pogajanja, dela z drugimi, toleriranja drugače mislečih in ustvarjanja. Skozi lastno učenje postanejo bolj sposobni podpirati razvoj teh lastnosti pri učencih.

 

 

Finska kultura ne pozna jamranja

 

Povprečen prebivalec Finske si vsako leto v knjižnici izposodi 17 knjig. (Brskam po spletu za tovrstnim  podatkom za Slovenijo, vendar ne najdem neke jasne številke; navedbe se gibljejo od tega, da dve tretjini Slovencev prebereta vsaj eno knjigo na leto, do tega, da povprečni Slovenec prebere med dve in tri knjige na leto.) Na Finskem velja, da je treba dogovorjeno, kaj šele zapisano, uresničiti - brez iskanja izgovorov, brez jamranja, da šolam to povzroča organizacijske težave itd. Takšna drža izhaja iz tradicije. Finci so bili namreč posebna entiteta znotraj ruskega carstva, ki ji je bilo dovoljeno na švedski tradiciji začeto zakonodajo razvijati dalje. V tem so videli svojo veliko priložnost in vztrajali, da je treba zakone spoštovati. To se je vpisalo v njihov nacionalni habitus.

 

Finsko prebivalstvo je homogeno – samo 3 do 5 odstotkov ljudi je rojenih v tujini. Revščine skorajda nimajo, lani pa so celo začeli poskusno uvajati univerzalni temeljni dohodek. Stopnja neenakosti je na splošno manjša, tudi razlike v dohodkih so manjše. Dejstvo, da jih je malo (dobrih pet milijonov), jemljejo zares in zato dobro poskrbijo za vsakega otroka. Pomoči v finskih šolah je, kot rečeno, več, pa tudi bolj vztrajna je kot pri nas. Finski otroci so v šoli več kot naši. Zajamčena količina ur pouka je namreč le priporočena, naša, sicer podobna, pa je maksimalna. Če so finski učenci lahko na šoli uro ali dve dlje na javne stroške, so veseli, pri nas pa... 

 

 

Je dober šolski sistem možno posnemati?

 

Finskega recepta za dober šolski sistem ni mogoče preprosto prenesti v drugo okolje in pričakovati, da bo deloval. Zelo pomembna sta namreč celotna kultura posamezne družbe ter socialno okolje, iz katerega učenke in učenci prihajajo. Ti dejavniki pomembno vplivajo na šolski sistem in na dosežke, zato ne moremo trditi, da so učitelji najpomembnejši posamezni dejavnik, ki pripomore k izboljšanju kakovosti izobraževanja. Dr. Pasi Sahlberg izrecno poudarja, da se z boljšimi učitelji v šolah ne bodo samodejno izboljšali posameznikovi učni dosežki, saj učitelj ne more preseči družbenih dejavnikov, ki vplivajo na otrokove možnosti za učenje. Pomemben je ustroj celotne družbe. Prav dohodkovno ozadje oziroma neenakost na tem področju se zelo odraža v dosežkih v izobraževanju in na drugih pomembnih življenjskih področjih.

 

Če pa se vendarle vprašamo, kaj od vsega bi bilo nemara možno in vredno posnemati pri nas, je odgovor jasen: veliko. Toda dejstvo je, da bo to možno šele tedaj, ko bo tudi pri nas politika poslušala in upoštevala strokom ko bodo odločilna in odločujoča mesta zasedali najsposobnejši ljudje, ne pa tisti z največjim pohlepom po moči in lastnih koristih. Dokler je tako, kot je, težko pričakujemo kaj več od kozmetičnih popravkov.

 

 

Marjana Škalič je psihologinja in mati treh otrok. Prekmurka, ki piše kritične prispevke o slovenskem šolstvu na svojem blogu Kje vas čevelj žuli. Pričujoči članek lahko pod naslovom Finski šolski sistem v celoti preberete tule. Za objavo na Portalu PLUS je bil delno editiran (spremenjen naslov, dodan uvod ipd.) in nekoliko skrajšan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
10
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077