Komentar

Nihče ni bankrotirancem posojal bolj kot slovenci - NKBM realizirala izgube za 2,3-kratnik nje same

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirat ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

17.06.2014 07:02
Piše: Luka Gubo

Če so vam jasne vsaj osnove financ, boste pri komitentu preverili njegovo sposobnost za vračanje kredita, ne pa njegove vizije razvoja slovenske kulturne in etične krajine utemeljene na njegovem managerskem lastninjenju podjetij. Vir: www.mediaspeed.net

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti, ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

Slovenski bančni sistem je trenutno stabilen - največje tri banke smo dokapitalizirali, iz dveh največjih so bili slabi krediti prenešeni na DUTB (slabo banko), dve najbolj tvegani banki pa sta šli v nadzorovano likvidacijo. Zdi se, kot da je bilo vse pod kontrolo in v najlepšem redu. V resnici pa je šlo na tesno.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

 

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirati ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

 

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti (torej, izgubo leta 2013 glede na količino izdanih kreditov nebančnemu sektorju na dan 1.1.2013), ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov. V NKBM je bil ta delež neverjetnih 20 odstotkov, v NLB 15 odstotkov in v Abanki 12 odstotkov.

 

 

Vi v koži bankirja

 

Mogoče se vam te številke ne zdijo posebej velike, zato postavimo stvari v perspektivo. Predpostavimo, da je vaša edina naloga izposojanje denarja po obrestni meri okoli 3 odstotke, ter posoja denarja naprej po obrestni 6 odstotni meri. Tekom dneva se boste večino časa ukvarjali z uravnavanjem likvidnosti in skrbeli, da bo v “sefu” vedno dovolj likvidnih sredstev, da lahko izdate denar vsem tistim, ki hočejo nazaj svoj denar, ki so vam ga posodili.

 

Enkrat na dan se do vas oglasi kakšen podjetnik, ki vas prosi za kredit. Kakšen je bil po vašem mnenju pogoj, da bi mu svoj denar posodili? To, da je v isti stranki kot vi? Da ste bili pred dvema tednoma na skupni rojstnodnevni zabavi vašega nečaka, ki je tam od tega podjetnika dobil dobro darilo? Da je poštena oseba in predvsem velik človek? Ali pa morda to, da se bori za nacionalni interes in v imenu slovenstva ravno managersko prevzema kakšno nacionalno interesantno tovarno lakov ali pa piva, morda kak hotel?

 

Če so vam jasne vsaj osnove financ (kar je načelna predpostavka, če ste že v poslu posojanja denarja …), vam bo pomembno predvsem to, da bo ta podjetnik sposoben izposojen denar z obrestmi tudi vrniti. Zanima vas torej njegovo poslovanje, uspešnost ter kaj vam lahko za ta kredit zastavi, s čim zanj jamči.

 

Torej, podjetju, ki je že tako močno zadolženo in večino svojih prihodkov namenja za odplačevanje kreditov, ki jih je dobilo pri vaši konkurenci, in je brez vrednejšega premoženja, ki bi bilo za vas zanimivo kot garancija za kredit, po vsej verjetnosti ne bi želeli posoditi denarja. Če bi se šli banko, bi moral vaš “risk management” oddelek za to poskrbeti, vas opozoriti in vam poskušati preprečiti takšno neumnost - posojanje denarja podjetju, ki je z eno nogo že v bankrotu.

 

Povsem razumljivo je, da bi se vam kdaj zgodilo, da bi neko podjetje, ki je pri vas dobilo kredit, šlo v stečaj, in bi zaradi tega realizirali nekaj izgub. Povsem razumljivo je tudi to, da zaradi krize, ki je zares močno udarila po Sloveniji, realizirate tudi malce večje izgube. Ampak popolnoma nerazumljivo pa je to, da lahko 5 let po začetku krize, ko ste že naredili toliko izgub, da ste potrebovali dokapitalizacijo, realizirate še toliko izgub, da 2-kratno izbriše vaš obstoječi kapital in ste na robu stečaja ter prosite državo za pomoč (in med vrsticami grozite s ciprskim scenarijem), a na koncu trdite, da so bila sredstva na bankah popolnoma varna.

 

 

Manjka osnovna logika

 

Očitno, kot lahko sklepamo iz poslovnih rezultatov slovenskih bank in podrobnostih o izdanih kreditih, ki so prišle v javnost, slovenski bankirji te osnovne logike niso poznali. Bolj je bilo pomembno to, da so v času debelih krav čim bolj povečevali svoj kreditni portfelj, ne glede na kvaliteto le-tega.

 

Bolj je bilo pomembno, da so se lahko na golfu pogovarjali o večmilijonskih poslih, ki so jih sklenili z gradbenimi podjetji, kot pa da bi se pogovarjali o pomanjkljivostih “Value at Risk” modelov in implementacijah boljših metod nadzorovanja tveganj. Glede na tveganost poslovnih potez, ki so jih vsakodnevno sprejemali, bi bil za njih bolj primeren šport bungee jumping. In to brez vrvi.

 

 

Glavo v pesek - pa bo

 

Vodstva slovenskih bank, regulator (Banka Slovenije), vlada in ostali akterji, so kljub takšnemu stanju vztrajno trdili, da je bančni sistem varen in da depozitorji ne morejo utrpeti nikakršne škode (kot so jo recimo na Cipru).

 

Po eni strani je povsem razumljivo, da regulator poskrbi za zaupanje v bančni sistem, vendar po drugi strani ni povsem razumljivo, zakaj se je tako dolgo čakalo na reševanje slovenskih bank. Banke same so vedele, kakšne težave imajo, povsem jasno jim je bilo, da bodo izgube velike. Svitalo se je tudi Banki Slovenije, vlada je imela prav tako na razpolago podatke o ogromnih težavah bančnega sistema. Nekateri ekonomisti so opozarjali na prihajajoče izgube v bankah še preden so banke začele prikazovati velikanske izgube v svojih bilancah, vendar jih ni nihče poslušal ali pa so se jim celo posmihali.

 

Politika, vključno z regulatorjem, se je očitno šla taktiko nojev in je glavo zarila v pesek v upanju, da ko bodo spet pokukali v svet, težav kar naenkrat ne bo več. Vendar so težave ostale in so se zaradi neukrepanja celo povečale do te mere, da je bil slovenski bančni sistem tik pred razpadom.

 

 

V času panike odreagirajte premočno

 

Poleti 2013 se je stanje v bankah eksponentno slabšalo. Ne samo, da je bil delež nesolventnih bank (brez kapitala oz. pod regulatorno mejo), še likvidnostne težave so se začele pojavljati. Takrat je Banka Slovenije očitno le spoznala, da bo potrebno nekaj narediti in to takoj. Na mizi je bilo nekaj možnosti. Ali likvidiramo banke v težavah in garantiramo depozite z davkoplačevalskimi sredstvi, naredimo t.i. “bail-in”, kjer se obveznice in del depozitov pretvori v kapital banke, ali pa jih samo dokapitaliziramo, seveda z davkoplačevalskim denarjem, njihove slabe naložbe pa končno prenesemo na slabo banko.

 

Ne dvomim, da so bile takrat debate med Banko Slovenije, finančnim ministrstvom in bankami samimi pestre, na koncu je prišlo do soglasja za tretjo možnost - dokapitalizacijo treh največjih, likvidacijo dveh manjših in prenosom dela slabih kreditov na DUTB.

 

Ob upoštevanju stresnih testov, ki so jih naredile neodvisne tuje institucije, je prišlo do odločitve, da se bo tri največje banke močno dokapitaliziralo. Trenutno ima NKBM najvišjo kapitalsko ustreznost v Sloveniji pri 18 odstotkov, NLB pa pri 15,2 odstotka. Tako visoka kapitalska ustreznost (predvsem NKBM), ob dodatnem prenosu relativno velikega deleža kreditov na slabo banko pomeni, da je NKBM sedaj ena izmed najbolj varnih bank v regiji. Na svoji bilanci ima (relativno) varne slovenske državne obveznice in obveznice DUTB z državno garancijo, ter preostale kredite, ki pa so prečiščeni (slabi so šli na DUTB). Logika tako visoke dokapitalizacije tukaj ni povsem jasna, edini smiseln argument je ta, da bo z višjo kapitalsko ustreznostjo malce lažje najti potencialnega kupca NKBM.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
14
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
30
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,360
02/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 4,196
03/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,576
04/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,554
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,919
06/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,407
07/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,625
08/
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,959
09/
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
Simona Rebolj
Ogledov: 2,629
10/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,241