Komentar

Nihče ni bankrotirancem posojal bolj kot slovenci - NKBM realizirala izgube za 2,3-kratnik nje same

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirat ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

17.06.2014 07:02
Piše: Luka Gubo

Če so vam jasne vsaj osnove financ, boste pri komitentu preverili njegovo sposobnost za vračanje kredita, ne pa njegove vizije razvoja slovenske kulturne in etične krajine utemeljene na njegovem managerskem lastninjenju podjetij. Vir: www.mediaspeed.net

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti, ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

Slovenski bančni sistem je trenutno stabilen - največje tri banke smo dokapitalizirali, iz dveh največjih so bili slabi krediti prenešeni na DUTB (slabo banko), dve najbolj tvegani banki pa sta šli v nadzorovano likvidacijo. Zdi se, kot da je bilo vse pod kontrolo in v najlepšem redu. V resnici pa je šlo na tesno.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

 

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirati ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

 

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti (torej, izgubo leta 2013 glede na količino izdanih kreditov nebančnemu sektorju na dan 1.1.2013), ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov. V NKBM je bil ta delež neverjetnih 20 odstotkov, v NLB 15 odstotkov in v Abanki 12 odstotkov.

 

 

Vi v koži bankirja

 

Mogoče se vam te številke ne zdijo posebej velike, zato postavimo stvari v perspektivo. Predpostavimo, da je vaša edina naloga izposojanje denarja po obrestni meri okoli 3 odstotke, ter posoja denarja naprej po obrestni 6 odstotni meri. Tekom dneva se boste večino časa ukvarjali z uravnavanjem likvidnosti in skrbeli, da bo v “sefu” vedno dovolj likvidnih sredstev, da lahko izdate denar vsem tistim, ki hočejo nazaj svoj denar, ki so vam ga posodili.

 

Enkrat na dan se do vas oglasi kakšen podjetnik, ki vas prosi za kredit. Kakšen je bil po vašem mnenju pogoj, da bi mu svoj denar posodili? To, da je v isti stranki kot vi? Da ste bili pred dvema tednoma na skupni rojstnodnevni zabavi vašega nečaka, ki je tam od tega podjetnika dobil dobro darilo? Da je poštena oseba in predvsem velik človek? Ali pa morda to, da se bori za nacionalni interes in v imenu slovenstva ravno managersko prevzema kakšno nacionalno interesantno tovarno lakov ali pa piva, morda kak hotel?

 

Če so vam jasne vsaj osnove financ (kar je načelna predpostavka, če ste že v poslu posojanja denarja …), vam bo pomembno predvsem to, da bo ta podjetnik sposoben izposojen denar z obrestmi tudi vrniti. Zanima vas torej njegovo poslovanje, uspešnost ter kaj vam lahko za ta kredit zastavi, s čim zanj jamči.

 

Torej, podjetju, ki je že tako močno zadolženo in večino svojih prihodkov namenja za odplačevanje kreditov, ki jih je dobilo pri vaši konkurenci, in je brez vrednejšega premoženja, ki bi bilo za vas zanimivo kot garancija za kredit, po vsej verjetnosti ne bi želeli posoditi denarja. Če bi se šli banko, bi moral vaš “risk management” oddelek za to poskrbeti, vas opozoriti in vam poskušati preprečiti takšno neumnost - posojanje denarja podjetju, ki je z eno nogo že v bankrotu.

 

Povsem razumljivo je, da bi se vam kdaj zgodilo, da bi neko podjetje, ki je pri vas dobilo kredit, šlo v stečaj, in bi zaradi tega realizirali nekaj izgub. Povsem razumljivo je tudi to, da zaradi krize, ki je zares močno udarila po Sloveniji, realizirate tudi malce večje izgube. Ampak popolnoma nerazumljivo pa je to, da lahko 5 let po začetku krize, ko ste že naredili toliko izgub, da ste potrebovali dokapitalizacijo, realizirate še toliko izgub, da 2-kratno izbriše vaš obstoječi kapital in ste na robu stečaja ter prosite državo za pomoč (in med vrsticami grozite s ciprskim scenarijem), a na koncu trdite, da so bila sredstva na bankah popolnoma varna.

 

 

Manjka osnovna logika

 

Očitno, kot lahko sklepamo iz poslovnih rezultatov slovenskih bank in podrobnostih o izdanih kreditih, ki so prišle v javnost, slovenski bankirji te osnovne logike niso poznali. Bolj je bilo pomembno to, da so v času debelih krav čim bolj povečevali svoj kreditni portfelj, ne glede na kvaliteto le-tega.

 

Bolj je bilo pomembno, da so se lahko na golfu pogovarjali o večmilijonskih poslih, ki so jih sklenili z gradbenimi podjetji, kot pa da bi se pogovarjali o pomanjkljivostih “Value at Risk” modelov in implementacijah boljših metod nadzorovanja tveganj. Glede na tveganost poslovnih potez, ki so jih vsakodnevno sprejemali, bi bil za njih bolj primeren šport bungee jumping. In to brez vrvi.

 

 

Glavo v pesek - pa bo

 

Vodstva slovenskih bank, regulator (Banka Slovenije), vlada in ostali akterji, so kljub takšnemu stanju vztrajno trdili, da je bančni sistem varen in da depozitorji ne morejo utrpeti nikakršne škode (kot so jo recimo na Cipru).

 

Po eni strani je povsem razumljivo, da regulator poskrbi za zaupanje v bančni sistem, vendar po drugi strani ni povsem razumljivo, zakaj se je tako dolgo čakalo na reševanje slovenskih bank. Banke same so vedele, kakšne težave imajo, povsem jasno jim je bilo, da bodo izgube velike. Svitalo se je tudi Banki Slovenije, vlada je imela prav tako na razpolago podatke o ogromnih težavah bančnega sistema. Nekateri ekonomisti so opozarjali na prihajajoče izgube v bankah še preden so banke začele prikazovati velikanske izgube v svojih bilancah, vendar jih ni nihče poslušal ali pa so se jim celo posmihali.

 

Politika, vključno z regulatorjem, se je očitno šla taktiko nojev in je glavo zarila v pesek v upanju, da ko bodo spet pokukali v svet, težav kar naenkrat ne bo več. Vendar so težave ostale in so se zaradi neukrepanja celo povečale do te mere, da je bil slovenski bančni sistem tik pred razpadom.

 

 

V času panike odreagirajte premočno

 

Poleti 2013 se je stanje v bankah eksponentno slabšalo. Ne samo, da je bil delež nesolventnih bank (brez kapitala oz. pod regulatorno mejo), še likvidnostne težave so se začele pojavljati. Takrat je Banka Slovenije očitno le spoznala, da bo potrebno nekaj narediti in to takoj. Na mizi je bilo nekaj možnosti. Ali likvidiramo banke v težavah in garantiramo depozite z davkoplačevalskimi sredstvi, naredimo t.i. “bail-in”, kjer se obveznice in del depozitov pretvori v kapital banke, ali pa jih samo dokapitaliziramo, seveda z davkoplačevalskim denarjem, njihove slabe naložbe pa končno prenesemo na slabo banko.

 

Ne dvomim, da so bile takrat debate med Banko Slovenije, finančnim ministrstvom in bankami samimi pestre, na koncu je prišlo do soglasja za tretjo možnost - dokapitalizacijo treh največjih, likvidacijo dveh manjših in prenosom dela slabih kreditov na DUTB.

 

Ob upoštevanju stresnih testov, ki so jih naredile neodvisne tuje institucije, je prišlo do odločitve, da se bo tri največje banke močno dokapitaliziralo. Trenutno ima NKBM najvišjo kapitalsko ustreznost v Sloveniji pri 18 odstotkov, NLB pa pri 15,2 odstotka. Tako visoka kapitalska ustreznost (predvsem NKBM), ob dodatnem prenosu relativno velikega deleža kreditov na slabo banko pomeni, da je NKBM sedaj ena izmed najbolj varnih bank v regiji. Na svoji bilanci ima (relativno) varne slovenske državne obveznice in obveznice DUTB z državno garancijo, ter preostale kredite, ki pa so prečiščeni (slabi so šli na DUTB). Logika tako visoke dokapitalizacije tukaj ni povsem jasna, edini smiseln argument je ta, da bo z višjo kapitalsko ustreznostjo malce lažje najti potencialnega kupca NKBM.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,710
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,171
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 982
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,017
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,137