Komentar

Nihče ni bankrotirancem posojal bolj kot slovenci - NKBM realizirala izgube za 2,3-kratnik nje same

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirat ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

17.06.2014 07:02
Piše: Luka Gubo

Če so vam jasne vsaj osnove financ, boste pri komitentu preverili njegovo sposobnost za vračanje kredita, ne pa njegove vizije razvoja slovenske kulturne in etične krajine utemeljene na njegovem managerskem lastninjenju podjetij. Vir: www.mediaspeed.net

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti, ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

Slovenski bančni sistem je trenutno stabilen - največje tri banke smo dokapitalizirali, iz dveh največjih so bili slabi krediti prenešeni na DUTB (slabo banko), dve najbolj tvegani banki pa sta šli v nadzorovano likvidacijo. Zdi se, kot da je bilo vse pod kontrolo in v najlepšem redu. V resnici pa je šlo na tesno.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

 

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirati ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

 

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti (torej, izgubo leta 2013 glede na količino izdanih kreditov nebančnemu sektorju na dan 1.1.2013), ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov. V NKBM je bil ta delež neverjetnih 20 odstotkov, v NLB 15 odstotkov in v Abanki 12 odstotkov.

 

 

Vi v koži bankirja

 

Mogoče se vam te številke ne zdijo posebej velike, zato postavimo stvari v perspektivo. Predpostavimo, da je vaša edina naloga izposojanje denarja po obrestni meri okoli 3 odstotke, ter posoja denarja naprej po obrestni 6 odstotni meri. Tekom dneva se boste večino časa ukvarjali z uravnavanjem likvidnosti in skrbeli, da bo v “sefu” vedno dovolj likvidnih sredstev, da lahko izdate denar vsem tistim, ki hočejo nazaj svoj denar, ki so vam ga posodili.

 

Enkrat na dan se do vas oglasi kakšen podjetnik, ki vas prosi za kredit. Kakšen je bil po vašem mnenju pogoj, da bi mu svoj denar posodili? To, da je v isti stranki kot vi? Da ste bili pred dvema tednoma na skupni rojstnodnevni zabavi vašega nečaka, ki je tam od tega podjetnika dobil dobro darilo? Da je poštena oseba in predvsem velik človek? Ali pa morda to, da se bori za nacionalni interes in v imenu slovenstva ravno managersko prevzema kakšno nacionalno interesantno tovarno lakov ali pa piva, morda kak hotel?

 

Če so vam jasne vsaj osnove financ (kar je načelna predpostavka, če ste že v poslu posojanja denarja …), vam bo pomembno predvsem to, da bo ta podjetnik sposoben izposojen denar z obrestmi tudi vrniti. Zanima vas torej njegovo poslovanje, uspešnost ter kaj vam lahko za ta kredit zastavi, s čim zanj jamči.

 

Torej, podjetju, ki je že tako močno zadolženo in večino svojih prihodkov namenja za odplačevanje kreditov, ki jih je dobilo pri vaši konkurenci, in je brez vrednejšega premoženja, ki bi bilo za vas zanimivo kot garancija za kredit, po vsej verjetnosti ne bi želeli posoditi denarja. Če bi se šli banko, bi moral vaš “risk management” oddelek za to poskrbeti, vas opozoriti in vam poskušati preprečiti takšno neumnost - posojanje denarja podjetju, ki je z eno nogo že v bankrotu.

 

Povsem razumljivo je, da bi se vam kdaj zgodilo, da bi neko podjetje, ki je pri vas dobilo kredit, šlo v stečaj, in bi zaradi tega realizirali nekaj izgub. Povsem razumljivo je tudi to, da zaradi krize, ki je zares močno udarila po Sloveniji, realizirate tudi malce večje izgube. Ampak popolnoma nerazumljivo pa je to, da lahko 5 let po začetku krize, ko ste že naredili toliko izgub, da ste potrebovali dokapitalizacijo, realizirate še toliko izgub, da 2-kratno izbriše vaš obstoječi kapital in ste na robu stečaja ter prosite državo za pomoč (in med vrsticami grozite s ciprskim scenarijem), a na koncu trdite, da so bila sredstva na bankah popolnoma varna.

 

 

Manjka osnovna logika

 

Očitno, kot lahko sklepamo iz poslovnih rezultatov slovenskih bank in podrobnostih o izdanih kreditih, ki so prišle v javnost, slovenski bankirji te osnovne logike niso poznali. Bolj je bilo pomembno to, da so v času debelih krav čim bolj povečevali svoj kreditni portfelj, ne glede na kvaliteto le-tega.

 

Bolj je bilo pomembno, da so se lahko na golfu pogovarjali o večmilijonskih poslih, ki so jih sklenili z gradbenimi podjetji, kot pa da bi se pogovarjali o pomanjkljivostih “Value at Risk” modelov in implementacijah boljših metod nadzorovanja tveganj. Glede na tveganost poslovnih potez, ki so jih vsakodnevno sprejemali, bi bil za njih bolj primeren šport bungee jumping. In to brez vrvi.

 

 

Glavo v pesek - pa bo

 

Vodstva slovenskih bank, regulator (Banka Slovenije), vlada in ostali akterji, so kljub takšnemu stanju vztrajno trdili, da je bančni sistem varen in da depozitorji ne morejo utrpeti nikakršne škode (kot so jo recimo na Cipru).

 

Po eni strani je povsem razumljivo, da regulator poskrbi za zaupanje v bančni sistem, vendar po drugi strani ni povsem razumljivo, zakaj se je tako dolgo čakalo na reševanje slovenskih bank. Banke same so vedele, kakšne težave imajo, povsem jasno jim je bilo, da bodo izgube velike. Svitalo se je tudi Banki Slovenije, vlada je imela prav tako na razpolago podatke o ogromnih težavah bančnega sistema. Nekateri ekonomisti so opozarjali na prihajajoče izgube v bankah še preden so banke začele prikazovati velikanske izgube v svojih bilancah, vendar jih ni nihče poslušal ali pa so se jim celo posmihali.

 

Politika, vključno z regulatorjem, se je očitno šla taktiko nojev in je glavo zarila v pesek v upanju, da ko bodo spet pokukali v svet, težav kar naenkrat ne bo več. Vendar so težave ostale in so se zaradi neukrepanja celo povečale do te mere, da je bil slovenski bančni sistem tik pred razpadom.

 

 

V času panike odreagirajte premočno

 

Poleti 2013 se je stanje v bankah eksponentno slabšalo. Ne samo, da je bil delež nesolventnih bank (brez kapitala oz. pod regulatorno mejo), še likvidnostne težave so se začele pojavljati. Takrat je Banka Slovenije očitno le spoznala, da bo potrebno nekaj narediti in to takoj. Na mizi je bilo nekaj možnosti. Ali likvidiramo banke v težavah in garantiramo depozite z davkoplačevalskimi sredstvi, naredimo t.i. “bail-in”, kjer se obveznice in del depozitov pretvori v kapital banke, ali pa jih samo dokapitaliziramo, seveda z davkoplačevalskim denarjem, njihove slabe naložbe pa končno prenesemo na slabo banko.

 

Ne dvomim, da so bile takrat debate med Banko Slovenije, finančnim ministrstvom in bankami samimi pestre, na koncu je prišlo do soglasja za tretjo možnost - dokapitalizacijo treh največjih, likvidacijo dveh manjših in prenosom dela slabih kreditov na DUTB.

 

Ob upoštevanju stresnih testov, ki so jih naredile neodvisne tuje institucije, je prišlo do odločitve, da se bo tri največje banke močno dokapitaliziralo. Trenutno ima NKBM najvišjo kapitalsko ustreznost v Sloveniji pri 18 odstotkov, NLB pa pri 15,2 odstotka. Tako visoka kapitalska ustreznost (predvsem NKBM), ob dodatnem prenosu relativno velikega deleža kreditov na slabo banko pomeni, da je NKBM sedaj ena izmed najbolj varnih bank v regiji. Na svoji bilanci ima (relativno) varne slovenske državne obveznice in obveznice DUTB z državno garancijo, ter preostale kredite, ki pa so prečiščeni (slabi so šli na DUTB). Logika tako visoke dokapitalizacije tukaj ni povsem jasna, edini smiseln argument je ta, da bo z višjo kapitalsko ustreznostjo malce lažje najti potencialnega kupca NKBM.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
5
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.478
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.878
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.949
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.022
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.400
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.486
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.195
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.143
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.198