Komentar

Nihče ni bankrotirancem posojal bolj kot slovenci - NKBM realizirala izgube za 2,3-kratnik nje same

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirat ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

17.06.2014 07:02
Piše: Luka Gubo

Če so vam jasne vsaj osnove financ, boste pri komitentu preverili njegovo sposobnost za vračanje kredita, ne pa njegove vizije razvoja slovenske kulturne in etične krajine utemeljene na njegovem managerskem lastninjenju podjetij. Vir: www.mediaspeed.net

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti, ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

Slovenski bančni sistem je trenutno stabilen - največje tri banke smo dokapitalizirali, iz dveh največjih so bili slabi krediti prenešeni na DUTB (slabo banko), dve najbolj tvegani banki pa sta šli v nadzorovano likvidacijo. Zdi se, kot da je bilo vse pod kontrolo in v najlepšem redu. V resnici pa je šlo na tesno.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

 

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirati ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

 

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti (torej, izgubo leta 2013 glede na količino izdanih kreditov nebančnemu sektorju na dan 1.1.2013), ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov. V NKBM je bil ta delež neverjetnih 20 odstotkov, v NLB 15 odstotkov in v Abanki 12 odstotkov.

 

 

Vi v koži bankirja

 

Mogoče se vam te številke ne zdijo posebej velike, zato postavimo stvari v perspektivo. Predpostavimo, da je vaša edina naloga izposojanje denarja po obrestni meri okoli 3 odstotke, ter posoja denarja naprej po obrestni 6 odstotni meri. Tekom dneva se boste večino časa ukvarjali z uravnavanjem likvidnosti in skrbeli, da bo v “sefu” vedno dovolj likvidnih sredstev, da lahko izdate denar vsem tistim, ki hočejo nazaj svoj denar, ki so vam ga posodili.

 

Enkrat na dan se do vas oglasi kakšen podjetnik, ki vas prosi za kredit. Kakšen je bil po vašem mnenju pogoj, da bi mu svoj denar posodili? To, da je v isti stranki kot vi? Da ste bili pred dvema tednoma na skupni rojstnodnevni zabavi vašega nečaka, ki je tam od tega podjetnika dobil dobro darilo? Da je poštena oseba in predvsem velik človek? Ali pa morda to, da se bori za nacionalni interes in v imenu slovenstva ravno managersko prevzema kakšno nacionalno interesantno tovarno lakov ali pa piva, morda kak hotel?

 

Če so vam jasne vsaj osnove financ (kar je načelna predpostavka, če ste že v poslu posojanja denarja …), vam bo pomembno predvsem to, da bo ta podjetnik sposoben izposojen denar z obrestmi tudi vrniti. Zanima vas torej njegovo poslovanje, uspešnost ter kaj vam lahko za ta kredit zastavi, s čim zanj jamči.

 

Torej, podjetju, ki je že tako močno zadolženo in večino svojih prihodkov namenja za odplačevanje kreditov, ki jih je dobilo pri vaši konkurenci, in je brez vrednejšega premoženja, ki bi bilo za vas zanimivo kot garancija za kredit, po vsej verjetnosti ne bi želeli posoditi denarja. Če bi se šli banko, bi moral vaš “risk management” oddelek za to poskrbeti, vas opozoriti in vam poskušati preprečiti takšno neumnost - posojanje denarja podjetju, ki je z eno nogo že v bankrotu.

 

Povsem razumljivo je, da bi se vam kdaj zgodilo, da bi neko podjetje, ki je pri vas dobilo kredit, šlo v stečaj, in bi zaradi tega realizirali nekaj izgub. Povsem razumljivo je tudi to, da zaradi krize, ki je zares močno udarila po Sloveniji, realizirate tudi malce večje izgube. Ampak popolnoma nerazumljivo pa je to, da lahko 5 let po začetku krize, ko ste že naredili toliko izgub, da ste potrebovali dokapitalizacijo, realizirate še toliko izgub, da 2-kratno izbriše vaš obstoječi kapital in ste na robu stečaja ter prosite državo za pomoč (in med vrsticami grozite s ciprskim scenarijem), a na koncu trdite, da so bila sredstva na bankah popolnoma varna.

 

 

Manjka osnovna logika

 

Očitno, kot lahko sklepamo iz poslovnih rezultatov slovenskih bank in podrobnostih o izdanih kreditih, ki so prišle v javnost, slovenski bankirji te osnovne logike niso poznali. Bolj je bilo pomembno to, da so v času debelih krav čim bolj povečevali svoj kreditni portfelj, ne glede na kvaliteto le-tega.

 

Bolj je bilo pomembno, da so se lahko na golfu pogovarjali o večmilijonskih poslih, ki so jih sklenili z gradbenimi podjetji, kot pa da bi se pogovarjali o pomanjkljivostih “Value at Risk” modelov in implementacijah boljših metod nadzorovanja tveganj. Glede na tveganost poslovnih potez, ki so jih vsakodnevno sprejemali, bi bil za njih bolj primeren šport bungee jumping. In to brez vrvi.

 

 

Glavo v pesek - pa bo

 

Vodstva slovenskih bank, regulator (Banka Slovenije), vlada in ostali akterji, so kljub takšnemu stanju vztrajno trdili, da je bančni sistem varen in da depozitorji ne morejo utrpeti nikakršne škode (kot so jo recimo na Cipru).

 

Po eni strani je povsem razumljivo, da regulator poskrbi za zaupanje v bančni sistem, vendar po drugi strani ni povsem razumljivo, zakaj se je tako dolgo čakalo na reševanje slovenskih bank. Banke same so vedele, kakšne težave imajo, povsem jasno jim je bilo, da bodo izgube velike. Svitalo se je tudi Banki Slovenije, vlada je imela prav tako na razpolago podatke o ogromnih težavah bančnega sistema. Nekateri ekonomisti so opozarjali na prihajajoče izgube v bankah še preden so banke začele prikazovati velikanske izgube v svojih bilancah, vendar jih ni nihče poslušal ali pa so se jim celo posmihali.

 

Politika, vključno z regulatorjem, se je očitno šla taktiko nojev in je glavo zarila v pesek v upanju, da ko bodo spet pokukali v svet, težav kar naenkrat ne bo več. Vendar so težave ostale in so se zaradi neukrepanja celo povečale do te mere, da je bil slovenski bančni sistem tik pred razpadom.

 

 

V času panike odreagirajte premočno

 

Poleti 2013 se je stanje v bankah eksponentno slabšalo. Ne samo, da je bil delež nesolventnih bank (brez kapitala oz. pod regulatorno mejo), še likvidnostne težave so se začele pojavljati. Takrat je Banka Slovenije očitno le spoznala, da bo potrebno nekaj narediti in to takoj. Na mizi je bilo nekaj možnosti. Ali likvidiramo banke v težavah in garantiramo depozite z davkoplačevalskimi sredstvi, naredimo t.i. “bail-in”, kjer se obveznice in del depozitov pretvori v kapital banke, ali pa jih samo dokapitaliziramo, seveda z davkoplačevalskim denarjem, njihove slabe naložbe pa končno prenesemo na slabo banko.

 

Ne dvomim, da so bile takrat debate med Banko Slovenije, finančnim ministrstvom in bankami samimi pestre, na koncu je prišlo do soglasja za tretjo možnost - dokapitalizacijo treh največjih, likvidacijo dveh manjših in prenosom dela slabih kreditov na DUTB.

 

Ob upoštevanju stresnih testov, ki so jih naredile neodvisne tuje institucije, je prišlo do odločitve, da se bo tri največje banke močno dokapitaliziralo. Trenutno ima NKBM najvišjo kapitalsko ustreznost v Sloveniji pri 18 odstotkov, NLB pa pri 15,2 odstotka. Tako visoka kapitalska ustreznost (predvsem NKBM), ob dodatnem prenosu relativno velikega deleža kreditov na slabo banko pomeni, da je NKBM sedaj ena izmed najbolj varnih bank v regiji. Na svoji bilanci ima (relativno) varne slovenske državne obveznice in obveznice DUTB z državno garancijo, ter preostale kredite, ki pa so prečiščeni (slabi so šli na DUTB). Logika tako visoke dokapitalizacije tukaj ni povsem jasna, edini smiseln argument je ta, da bo z višjo kapitalsko ustreznostjo malce lažje najti potencialnega kupca NKBM.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.975
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.767
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.443
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.775
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.122
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.559
07/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.485
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.897
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.617
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.516