Komentar

Nihče ni bankrotirancem posojal bolj kot slovenci - NKBM realizirala izgube za 2,3-kratnik nje same

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirat ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

17.06.2014 07:02
Piše: Luka Gubo

Če so vam jasne vsaj osnove financ, boste pri komitentu preverili njegovo sposobnost za vračanje kredita, ne pa njegove vizije razvoja slovenske kulturne in etične krajine utemeljene na njegovem managerskem lastninjenju podjetij. Vir: www.mediaspeed.net

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti, ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

Slovenski bančni sistem je trenutno stabilen - največje tri banke smo dokapitalizirali, iz dveh največjih so bili slabi krediti prenešeni na DUTB (slabo banko), dve najbolj tvegani banki pa sta šli v nadzorovano likvidacijo. Zdi se, kot da je bilo vse pod kontrolo in v najlepšem redu. V resnici pa je šlo na tesno.

 

Slovenske banke (če se omejimo na banke v pretežni slovenski lasti) so si nakopale toliko težav, da bi lahko vzeli njihovo celotno vrednost kapitala, vse zadržane dobičke, ki so jih v svojem obstoju ustvarile, to vrednost pomnožili z 2 in še vedno ne bi prišli do izgub, ki so jih ustvarile v času krize.

 

Samo v lanskem letu je NKBM realizirala izgub za kar 230 odstotkov svojega kapitala, kar je svojevrsten dosežek - vsakemu podjetniku je jasno, da v primeru 100 odstotkov izgube kapitala sledi stečaj tega podjetja. Tudi NLB in Abanka sta uspeli realizirati ogromne izgube. NLB za 135 odstotkov svojega kapitala, Abanka pa kar za 191 odstotkov.

 

Če se osredotočimo na izgubo v primerjavi z izdanimi krediti (torej, izgubo leta 2013 glede na količino izdanih kreditov nebančnemu sektorju na dan 1.1.2013), ugotovimo, da so bili slovenski bančniki eni izmed najboljših pri iskanju in posojanju denarja podjetjem, ki so propadla ali pa niso bila sposobna odplačevati kreditov. V NKBM je bil ta delež neverjetnih 20 odstotkov, v NLB 15 odstotkov in v Abanki 12 odstotkov.

 

 

Vi v koži bankirja

 

Mogoče se vam te številke ne zdijo posebej velike, zato postavimo stvari v perspektivo. Predpostavimo, da je vaša edina naloga izposojanje denarja po obrestni meri okoli 3 odstotke, ter posoja denarja naprej po obrestni 6 odstotni meri. Tekom dneva se boste večino časa ukvarjali z uravnavanjem likvidnosti in skrbeli, da bo v “sefu” vedno dovolj likvidnih sredstev, da lahko izdate denar vsem tistim, ki hočejo nazaj svoj denar, ki so vam ga posodili.

 

Enkrat na dan se do vas oglasi kakšen podjetnik, ki vas prosi za kredit. Kakšen je bil po vašem mnenju pogoj, da bi mu svoj denar posodili? To, da je v isti stranki kot vi? Da ste bili pred dvema tednoma na skupni rojstnodnevni zabavi vašega nečaka, ki je tam od tega podjetnika dobil dobro darilo? Da je poštena oseba in predvsem velik človek? Ali pa morda to, da se bori za nacionalni interes in v imenu slovenstva ravno managersko prevzema kakšno nacionalno interesantno tovarno lakov ali pa piva, morda kak hotel?

 

Če so vam jasne vsaj osnove financ (kar je načelna predpostavka, če ste že v poslu posojanja denarja …), vam bo pomembno predvsem to, da bo ta podjetnik sposoben izposojen denar z obrestmi tudi vrniti. Zanima vas torej njegovo poslovanje, uspešnost ter kaj vam lahko za ta kredit zastavi, s čim zanj jamči.

 

Torej, podjetju, ki je že tako močno zadolženo in večino svojih prihodkov namenja za odplačevanje kreditov, ki jih je dobilo pri vaši konkurenci, in je brez vrednejšega premoženja, ki bi bilo za vas zanimivo kot garancija za kredit, po vsej verjetnosti ne bi želeli posoditi denarja. Če bi se šli banko, bi moral vaš “risk management” oddelek za to poskrbeti, vas opozoriti in vam poskušati preprečiti takšno neumnost - posojanje denarja podjetju, ki je z eno nogo že v bankrotu.

 

Povsem razumljivo je, da bi se vam kdaj zgodilo, da bi neko podjetje, ki je pri vas dobilo kredit, šlo v stečaj, in bi zaradi tega realizirali nekaj izgub. Povsem razumljivo je tudi to, da zaradi krize, ki je zares močno udarila po Sloveniji, realizirate tudi malce večje izgube. Ampak popolnoma nerazumljivo pa je to, da lahko 5 let po začetku krize, ko ste že naredili toliko izgub, da ste potrebovali dokapitalizacijo, realizirate še toliko izgub, da 2-kratno izbriše vaš obstoječi kapital in ste na robu stečaja ter prosite državo za pomoč (in med vrsticami grozite s ciprskim scenarijem), a na koncu trdite, da so bila sredstva na bankah popolnoma varna.

 

 

Manjka osnovna logika

 

Očitno, kot lahko sklepamo iz poslovnih rezultatov slovenskih bank in podrobnostih o izdanih kreditih, ki so prišle v javnost, slovenski bankirji te osnovne logike niso poznali. Bolj je bilo pomembno to, da so v času debelih krav čim bolj povečevali svoj kreditni portfelj, ne glede na kvaliteto le-tega.

 

Bolj je bilo pomembno, da so se lahko na golfu pogovarjali o večmilijonskih poslih, ki so jih sklenili z gradbenimi podjetji, kot pa da bi se pogovarjali o pomanjkljivostih “Value at Risk” modelov in implementacijah boljših metod nadzorovanja tveganj. Glede na tveganost poslovnih potez, ki so jih vsakodnevno sprejemali, bi bil za njih bolj primeren šport bungee jumping. In to brez vrvi.

 

 

Glavo v pesek - pa bo

 

Vodstva slovenskih bank, regulator (Banka Slovenije), vlada in ostali akterji, so kljub takšnemu stanju vztrajno trdili, da je bančni sistem varen in da depozitorji ne morejo utrpeti nikakršne škode (kot so jo recimo na Cipru).

 

Po eni strani je povsem razumljivo, da regulator poskrbi za zaupanje v bančni sistem, vendar po drugi strani ni povsem razumljivo, zakaj se je tako dolgo čakalo na reševanje slovenskih bank. Banke same so vedele, kakšne težave imajo, povsem jasno jim je bilo, da bodo izgube velike. Svitalo se je tudi Banki Slovenije, vlada je imela prav tako na razpolago podatke o ogromnih težavah bančnega sistema. Nekateri ekonomisti so opozarjali na prihajajoče izgube v bankah še preden so banke začele prikazovati velikanske izgube v svojih bilancah, vendar jih ni nihče poslušal ali pa so se jim celo posmihali.

 

Politika, vključno z regulatorjem, se je očitno šla taktiko nojev in je glavo zarila v pesek v upanju, da ko bodo spet pokukali v svet, težav kar naenkrat ne bo več. Vendar so težave ostale in so se zaradi neukrepanja celo povečale do te mere, da je bil slovenski bančni sistem tik pred razpadom.

 

 

V času panike odreagirajte premočno

 

Poleti 2013 se je stanje v bankah eksponentno slabšalo. Ne samo, da je bil delež nesolventnih bank (brez kapitala oz. pod regulatorno mejo), še likvidnostne težave so se začele pojavljati. Takrat je Banka Slovenije očitno le spoznala, da bo potrebno nekaj narediti in to takoj. Na mizi je bilo nekaj možnosti. Ali likvidiramo banke v težavah in garantiramo depozite z davkoplačevalskimi sredstvi, naredimo t.i. “bail-in”, kjer se obveznice in del depozitov pretvori v kapital banke, ali pa jih samo dokapitaliziramo, seveda z davkoplačevalskim denarjem, njihove slabe naložbe pa končno prenesemo na slabo banko.

 

Ne dvomim, da so bile takrat debate med Banko Slovenije, finančnim ministrstvom in bankami samimi pestre, na koncu je prišlo do soglasja za tretjo možnost - dokapitalizacijo treh največjih, likvidacijo dveh manjših in prenosom dela slabih kreditov na DUTB.

 

Ob upoštevanju stresnih testov, ki so jih naredile neodvisne tuje institucije, je prišlo do odločitve, da se bo tri največje banke močno dokapitaliziralo. Trenutno ima NKBM najvišjo kapitalsko ustreznost v Sloveniji pri 18 odstotkov, NLB pa pri 15,2 odstotka. Tako visoka kapitalska ustreznost (predvsem NKBM), ob dodatnem prenosu relativno velikega deleža kreditov na slabo banko pomeni, da je NKBM sedaj ena izmed najbolj varnih bank v regiji. Na svoji bilanci ima (relativno) varne slovenske državne obveznice in obveznice DUTB z državno garancijo, ter preostale kredite, ki pa so prečiščeni (slabi so šli na DUTB). Logika tako visoke dokapitalizacije tukaj ni povsem jasna, edini smiseln argument je ta, da bo z višjo kapitalsko ustreznostjo malce lažje najti potencialnega kupca NKBM.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,945
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,171
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,103
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,816
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,253
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,002
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,366
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,566