Weekend

35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem

Medjugorje je dejansko — čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območju nekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih letih še vedno enako vabljivo in zanimivo. Doslej ga je obiskalo že več kot štirideset milijonov ljudi. Pridejo, ker verjamejo. Iz vsega sveta se zgrinjajo v kraj, v katerem iščejo razsvetljenje, ozdravitev ali globoko kontemplacijo svoje vere.

10.06.2016 16:02
Ključne besede:   medjugorje   hercegovina   devica marija   prikazovanja

Foto: arhiv Portala PLUS

"Videl sem že rožne križe, ki so spremenili barve, gledal sem že direktno v sonce v Medjugorju in dobil občutek, da se vrti in spreminja barve. Bilo bi veliko lažje reči, da je vse to le histerija, ampak v tem primeru bi moral tudi sebe obtožiti, da sem bil histeričen, kar pa nisem in nisem bil." (Robert Faricy)

Vožnja po zapuščeni, razdrapani cesti, ki možno spominja na slovenske, je ravno prav dinamična, da človek ne zaspi za volanom. Zunaj je pripeka, tipična za neprijazno hercegovsko pokrajino. Do cilja je le še nekaj kilometrov, ko nenadoma pred avtom nekaj sunkovito poskoči oziroma odskoči. Preden se zavem, je že mimo. Le kaj je bilo to, se zdrznem? Kača, me prešine! Velika črna kača, ki je zadnji trenutek odskočila s ceste in si rešila življenje. Svetopisemska prispodoba greha in bližajoče se romarsko središče ne bi mogla biti boljša za uvod v prispevek o Medjugorju, fenomenu prikazovanja Device Marije in milijona obiskovalcev vsako leto. Kako jim to uspe, s čem prepričajo ljudi?

 

No, odgovor je na dlani. Če kdo na tem svetu obvlada marketing, potem je to rimskokatoliška cerkev. Že 2000 let svojo resnico učinkovito varuje pred skepso, ateističnimi diskreditacijami in drugimi oblikami nejevere. V kontekstu ohranjanja vere posebej pomembno mesto zavzemajo laični pričevalci, preprosti ljudje, ki so imeli videnja in katerih končno sporočilo je balzam na rane zaupanja v nezmotljivost matere Cerkve. Njihova ekstatična pričevanja pravijo: Bog obstaja, Bog je izpolnitev življenja in če bi radi uživali v tej izpolnitvi in miru, se morate vrniti k Bogu. Nič drugačno ni sporočilo Medjugorja, edinega romarskega središča na območju nekdanje Jugoslavije, ki je po več kot tridesetih letih še vedno enako vabljivo in zanimivo. Doslej ga je obiskalo že več kot štirideset milijonov ljudi. Pridejo, ker verjamejo. Iz vsega sveta se zgrinjajo v kraj, v katerem iščejo razsvetljenje, ozdravitev ali globoko kontemplacijo svoje vere.

 

 

Prepovedana cigareta, otroci in Mati Božja

 

V Medjugorju se stoletja ni zgodilo nič dramatičnega. Konec 19. stoletja je kraj postal župnija, leta 1934 so na hribu Križevac – Medjugorje leži ob njegovem vznožju – postavili dvanajst metrov visoki betonski križ. Med II. svetovno vojno je bil kraj vključen v marionetno državo NDH. Ustaši niso prizanašali lokalnemu srbskemu prebivalstvu; skoraj dva tisoč so jih pobili ali žive pometali v okoliška brezna. Tudi komunisti so pobijali, vendar manj in v glavnem frančiškane. Med državljansko vojno v Bosni je bilo Medjugorje v rokah hercegovskih hrvaških sil, vendar ga vojna vihra ni prizadela. Po letu 1995 se je počasi začelo počasi vračati k verskemu turizmu, ki se je v Medžugorju začel sredi osemdesetih, ko je postalo jasno, da je ta kraj nesporno največje romarsko središče v regiji. Proti tujim turistom in devizam, ki so jih prinašali v ta revni del Hercegovine, niti partija ni imela ugovorov.

 

V naslednjih letih so v Medjugorju kot gobe po dežju zrasli hoteli, penzioni in hostli. Danes jih je že več kot tisoč, ulice pa zlasti zvečer spominjajo na kakšno jugovzhodno azijsko letovišče, kjer mrgoli spominkov in priložnostnih daril. Prav zaradi ekonomskega razcveta tega kraja preostanek bosansko-hercegovske federacije ostane brez besed. Danes je to tretji najbolj obiskan kraj prikazovanja v Evropi. Lahko bi torej rekli, da se je za Medjugorje čudež začel šele v poznem 20. stoletju in do je njega je pripeljala cigareta. Petnajstletna Ivanka Ivanković in njena leto dni starejša prijateljica Mirjana Dragičević sta se namreč nekega junijskega popoldneva vračali s sprehoda po bližnjem hribu Crnica, kamor sta šli skrivaj kadit. Nenadoma pa je Ivanka na hribu zagledala bleščečo silhueto ženske. Prepričana je bila, da gre za Marijo, a njeni prijateljici, ki je imela zaradi kajenja slabo vest, ni bilo do tega, da se ustavljata. Morda se je svetleče prikazni celo ustrašila. Dekleti sta zato nemudoma pobegnili s prizorišča nerazložljivega dogodka.

 

Vse to se je zgodilo 24. junija 1981. Še istega dne, okoli šestih zvečer, sta se Ivanka in Mirjana vrnili na hrib s štirimi prijatelji, da bi se skupaj prepričali, ali se je tam res prikazala podoba Device Marije. Z razdalje tristo metrov so jo dejansko opazili, pišeta v knjigi Message et pédagogie de Marie a Medjugorge (O.e.i.l. edition, Paris 1988) René Laurentin in René LeJeune. Toda ko so otroci zvečer doma razlagali, kaj so videli, so se jim ljudje smejali. Naslednji dan sta se Ivanka in Mirjana vrnili na Crnico s šestnajstletnimi Vicko Ivanković, Ivanom Dragičevićem in Mario Mavlović ter najmlajšim, desetletnim Jakovom Ćolom. Skupina je kasneje postala slavna kot šesterica vidcev.

 

 

Kraljica miru se začne prikazovati ...

 

Ivana, ki tretjega dne ni odšel na kraj prikazovanja, ker ga je bilo strah posledic, je Marija obiskala doma. Kot je kasneje povedal v intervjujih, se je na smrt prestrašil ženske črnih las, modrih oči v sivkasti obleki, z belim pajčolanom in krono iz zvezd, ki je stopila k njemu, mu položila roke na rame in rekla: "Ne boj se! Tvoja mati sem! Ničesar se ne boj!" Ker ni vedel, kdo pravzaprav je, jo je vprašal in odgovorila mu je: "Jaz sem blažena Devica Marija, Kraljica miru sem!"

 

Šesterica mladoletnikov, ki jih je Marija izbrala za svoje posrednike, je naslednje dni kot v transu hodila na hrib, kjer so vsakič znova videli belo podobo Marije, ki jim je pomignila, naj se ji približajo. Zastavljali so jim različna vprašanja, na katera jim je odgovarjala in ob tem predala tudi prvo sporočilo v obliki nekakšnih gesel. Ta so bila: vrnitev k Bogu, vera, molitev, post, mir, sprava. V naslednjih letih in desetletjih se je izoblikovala rdeča nit – poleg stalnega ponavljanja nujnosti molitve, spreobrnitve in skrbi za ljubezen do bližnjega: Marija poudarja, da je danes človek duhovno bolan in da bo ozdravel tudi telesno, ko se bo duhovno pozdravil. Ključno sporočilo je torej duhovno ozdravljenje.

 

 

... in vznemiri oblast

 

Nenavadno dogajanje na hribu nad Medjugorjem, ki je bil v začetku osemdesetih let tako nepomemben, celo zakoten hercegovski kraj, da bi mu težko rekli mesto, je sprožilo nemir in radovednost med prebivalci. Že 26. junija se jih je precej napotilo na Crnico, da bi se na lastne oči prepričali, kakšni čudeži se tam dogajajo. Vse to vzbudi pozornost oblasti, ki nad verskimi čustvi državljanov ni navdušena, zato 27. junija pošlje na prizorišče več miličnikov, ki zaslišujejo šesterico "vidcev" in druge ljudi, hkrati pa omejijo tudi gibanje na območju Hriba prikazovanja (Crnica) oziroma zaprejo vse dostope do tja. Romarjem poberejo darila, ki so jih prinesli Mariji.

 

Na začetku julija se lokalni župnik odloči, da bo v znak spoštovanja vsak dan ob uri prikazovanja daroval mašo v lokalni cerkvi (čez pol leta, februarja 1982, se prikazovanja Marije začnejo dogajati v sobi nasproti zakristije, prostor pa zaradi tega kmalu preimenujejo v Kapelo prikazovanj). Vse poletje 1981 se v Medjugorju dogajajo nerazložljive stvari. Bolni ljudje ozdravijo, sonce sije z drugačno svetlobo. Na Hrib prikazovanja, kjer se je Marija prvič prikazovala, se zgrinjajo tisoči romarjev. Vidci postopoma od Device izvedo za deset skrivnosti, ki naj bi jih razkrili ob koncu prikazovanj. O tem, kdaj bo to, nikoli ni bilo jasno povedano. Devica Marija v Medjugorju še danes prek vidcev pošilja sporočila vsake nekaj dni.

 

Oktobra tega leta oblast sproži sodni proces proti duhovniku Jozu Zovku, ki mu očitajo nacionalistično zaroto. Obsojen je na tri in pol let zapora, vendar je kazen preveč odmevna v tujini – oglasi se Amnesty International – in jugoslovanske oblasti zaradi pritiskov obsodbo spremenijo, znižajo kazen za polovico. Za božič 1981 prejme Mirjana deseto in poslednjo skrivnost skupaj s sporočilom, da je to zanjo tudi zadnje videnje Marije. Enako se je maja 1985 zgodilo Ivanki. Devica Marija naj bi se jima vseeno prikazala enkrat letno, bodisi za rojstni dan bodisi glede na posebne okoliščine.

 

Škof Pavao Zanić, ki je bil dogajanju v Medjugorju sprva naklonjen, se je počasi distanciral od prikazovanj. Vidcem je celo prepovedal, da bi o prikazovanjih govorili v njegovi cerkvi, zato so svoja dnevna pričevanja preselili v župnišče, ena izmed njih, Vicka, pa je o sporočilih, ki jih je prejemala, govorila kar na svojem domu v Bijakovićih, majhnem zaselku blizu Medjugorja, odkoder je šesterica tudi doma.

 

 

O čem govori deset skrivnosti?

 

Nikoli ni bilo povsem pojasnjeno, zakaj je mostarski škof do prikazovanj zavzel tako negativno stališče. Razlog naj bi bil interne narave, povezan s starim krajevnim sporom s frančiškani. Škof je leta 1986 prikazovanja ocenil kot plod domišljije. Vatikan se je na to odzval z zahtevo, da o Medjugorju presodi Jugoslovanska škofovska konferenca. Zagrebški kardinal Kuharić, ki jo je vodil, je v ta namen ustanovil komisijo. Z delom je pričela marca 1987, dva meseca po tem, ko se je število Marijinih sporočil skrčilo na eno vsakega 25. v mesecu.

 

Po petih letih je Jugoslovanska škofovska konferenca ugotovila enako kot Vatikan – da ne more sprejeti dokončnega mnenja, dokler prikazovanja Marije še trajajo. Sveti sedež je leta 2010 zaradi nespornega interesa javnosti naložil Kongregaciji za doktrino vere, naj ustanovi preiskovalno komisijo, v kateri bodo poleg škofov in teologov tudi drugi strokovnjaki. Komisijo vodi kardinal Camillo Ruini, nekdanji generalni vikar rimske škofije, z delom je zaključila sicer že zaključila pred dvema letoma, vendar uradnih stališč še ni. Možna pa sta dva zaključka: constat de supernaturalitate (potrditev delovanja nadnaravnih sil) ali non constat (zanikanje, potrditve ni). Četudi so zelo glasna ugibanja o tem, da naj bi Vatikanu zelo skeptično gledali na Medjugorje, pa je bolj verjetno, da bodo iz pragmatičnih razlogov z objavo izsledkov še malo počakali, kajti hercegovska romarska Meka prav v ničemer ne škoduje doktrini Cerkve, prej nasprotno. Milijon obiskovalcev vsako leto in festival mladih, ki na začetku avgusta tja privabi več kot 50 tisoč mladih udeležencev iz 60 držav sveta, sta v teh časih za Cerkev vredna zlata.

 

Polovici vidcev, Mariji, Vicki in Ivanu, manjka še zadnja, deseta skrivnost. Da je vsebina zelo kočljiva, veliko pove podatek, da so v Vatikan doslej romala že številna pisma. Papež Janez Pavel II., ki je bil Medjugorju zelo naklonjen, je v začetku osemdesetih od hercegovskega duhovnika Tomislava Vlasića prejel pismo, v katerem oče Tomislav pripoveduje, da se deveta in deseta skrivnost nanašata na kazni za grehe sveta. Kazen je neizogibna, ker ne moremo pričakovati, da se bo spreobrnil ves svet. Lahko jo omilita le molitev in pokora.

 

Čudeži se v Medjugorju očitno dogajajo, meni jezuit Robert Faricy, ki je zaslužni profesor spiritualnosti na univerzi Gregoriana v Rimu in velja za enega najbolj eminentnih strokovnjakov za prikazovanja. Ko govori o fenomenu Medjugorja, se dotakne tudi težko pojasnljivega dogajanja, ki ga ta doživi določeno število ljudi: "Videl sem že rožne križe, ki so spremenili barve, gledal sem že direktno v sonce v Medjugorju in dobil občutek, da se vrti in spreminja barve. Bilo bi veliko lažje reči, da je vse to le histerija, ampak v tem primeru bi moral tudi sebe obtožiti, da sem bil histeričen, kar pa nisem in nisem bil."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci in SS: pozabljeni nacist Odilo Globočnik
0
03.06.2016 13:10
V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,744
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,309
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,191
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,825
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,669
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,080
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,055
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,284
09/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,186
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,310