Uredništvo Portala PLUS se je lotilo ene svojih najbolj temeljitih novinarskih preiskav v letošnjem letu. Želeli smo namreč preveriti, ali vsaj tisti poslanci vladne koalicije, ki so nedavno izglasovali novelo Zakona o medijih, ki je uvedla bistveno strožje pogoje glede predvajanja glasbe na radijskih postajah, obvladajo svoje delo in nam bodo brez težav razložili, kako se pravilno izračuna delež domače slovenske glasbe na radiu glede na zakonske spremembe. Izsledke naše novinarske preiskave vam razkrivamo v osmih točkah. Tako smo grafično strukturirali tudi članek, ki vam bo vzel le nekaj minut branja. Zagotavljamo vam, da branja ne boste obžalovali, kajti prišli smo dejansko do škandaloznih ugotovitev, ki vsaj v tem konkretnem primeru dokazujejo, da so poslanci vladajoče koalicije (SMC, socialni demokrati in upokojenska stranka) glasovali po navodilih, brez kakršnega koli razmisleka, kaj šele poznavanja vsebine sprejetih sprememb...

1. Zakon o medijih je bil v tistem delu, ki se nanaša na obvezno kvoto slovenske glasbe, v zadnjih mesecih kar dvakrat spremenjen. Na koncu je obveljala koalicijska ideja, da morajo radijske postaje kvoto slovenske glasbe doseči v treh časovnih pasovih, pri tem pa mora v vsakem pasu najmanj 70 odstotkov deleža predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku, najmanj četrtino pa slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma.

2. Ker radijske postaje še vedno ne vedo, kako bodo izvajale tako zapleteno zakonsko dikcijo - in ta bo kmalu stopila v veljavo -, in ker je v zakonu še vedno veliko neznank (npr. katera glasba je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku?), smo koalicijske poslance, ki sedijo v Odboru za kulturo, zaprosili, naj nam iz priloženega seznama pesmi (t.i playliste) izračunajo kvoto slovenske glasbe. Če so predlagali in tudi sprejeli zadnji predlog zakona, smo logično pričakovali, da s preračunavanjem deležev kvote ne bodo imeli težav. Prošnjo smo na osebno državnozborsko pošto (ne pa službam za odnose z javnostmi) poslali predsedniku odbora Draganu Matiću, Aniti Koleša, Branislavu Rajiću, Janji Sluga, Sašu Tabakoviću (vsi SMC), kot tudi Mariji Antoniji Kovačič, Primožu Hainzu (oba DeSUS) in Mariji Bačič (SD). Ker je bil po naših informacijah velik zagovornik čim višje kvote slovenske glasbe tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, smo se z našo prošnjo obrnili tudi nanj.

Novinarsko preiskavo smo izvedli s pomočjo devetih poslank in poslancev vladne koalicije.

3. Da gospe poslanke in gospodje poslanci slučajno ne bi prepisovali drug od drugega, smo sestavili več seznamov skladb (playlist). Eden od njih je bil videti takole:

4. Kaj mislite, da se je zgodilo?! So poslanci izračunali kvoto slovenske glasbe po zakonu, ki so ga sami pripravili in sprejeli? Kar mislite si! Še najbolj iskren in prostodušen odgovor nam je po telefonu nemudoma podal poslanec upokojenske stranke Primož Hainz, ki je dejal, da nima pojma, kako se to izračuna. In čeprav smo prošnje pošiljali posameznim poslancem, se je iz SD oglasila njena služba za odnose z javnostmi. Zapisala je:

"Žal vam na vaše vprašanje o deležu slovenske glasbe glede na priloženo listo skladb ne moremo odgovoriti, kajti iz priložene liste je sicer razvidno katera glasba je slovenska, katera tuja, vendar se kvote ne obračunava na podlagi števila predvajanih skladb, temveč minutaže predvajane slovenske glasbe v časovnih intervalih - 86. a člena Zakona o medijih (priloženo) - oz. deleža, izračunenega glede na predvajano minutažo."

5. Poslanski skupini socialnih demokratov smo zato izbor pesmi vnovič poslali, saj smo ji želeli pomagati, zato smo pri vsaki skladbi navedli tudi dolžino pesmi, kar lahko preverite tule:

6. Kljub temu nam ni uspelo. Odgovor poslanske skupine SD:

"Spoštovani, menimo, da je odgovor, ki smo vam ga glede kvote slovenske glasbe, izhajajoč iz Zakona o medijih, posredovali 3. junija 2016 (priloženo), zadosten in v svoji vsebini dovolj razumljiv, da lahko na podlagi le-tega izračunate odstotek slovenske glasbe na ta (poslan) ali katerakoli drug izbor skladb."

7. Sledilo je največje presenečenje naše preiskave. Iz poslanske skupine SMC, od koder prihaja predsednik parlamentarnega Odbora za kulturo Dragan Matić, ki je tudi usklajeval zadnje spremembe Zakona o medijih, so nam poslali nekakšen kolektivni odgovor, saj so pod njega podpisali vse svoje člane odbora za kulturo:

"Spoštovani, najprej velja poudariti, da se z zadnjima novelama Zakona o medijih nista spreminjala definicija slovenske glasbe, kot tudi ne obseg njenega obveznega predvajanja. Ta izračun je torej nepovezan z zadnjimi spremembami in ostaja enak pred in po spremembi zakona. Za izračun odstotka, po katerem sprašujete, je potreben poseben program, ki ga imajo v Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, imajo pa ga tudi radijske postaje. Poslanske skupine s tem programom ne razpolagamo. Zaradi navedenega razloga predlagamo, da vprašanje naslovite na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije."

8. Kar so nam v SMC svetovali, smo nemudoma tudi storili! Tako AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) kot tudi nekatere radijske postaje smo vprašali, če res posedujejo "poseben program", s pomočjo katerega je možno izračunati kvoto slovenske glasbe in vse njene deleže, kot to določa nedavno sprejeti oziroma spremenjeni Zakon o medijih. Da ne bi razkrivali svojega vira informacije, smo v vprašanjih zapisali, da je takšna informacija "zaokrožila v javnosti". Ko so začeli prihajati odgovori, smo bili šokirani, kajti prav nihče o tem posebnem programu, ki so nam ga omenjali v SMC, ni vedel nič! Navajamo odgovore, ki smo jih prejeli:

"Agencija nima takšnega programa. Informacije, ki naj bi zaokrožile v javnosti, so napačne."

(AKOS, agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije)

"Žal pri nas ne posedujemo takšnega programa, če ga pa kje izbrskate, se priporočamo, ker nam bo verjetno nekaj časa prihranjenega."

(David Irgolič, glavni in odgovorni urednik Radia Center)

"Na Radiu Slovenija ni računalniškega programa, ki bi izračunaval kvoto slovenske glasbe."

(RTV Slovenija, služba za odnose z javnostjo)

"Da bi obstajal takšen program, prvič slišimo, zato vam z odgovorom ne moremo pomagati."

(Radio 1)

"Žal nismo prejeli nobene informacije, da bi takšen program kdo posedoval ali da bi obstajal. V kolikor bi dobili iskano informacijo, vam to sporočimo."

(Nejc Odlazek, Radio Aktual, pomočnik direktorja radijskih postaj)

Namesto epiloga

Za konec, spoštovane bralke in bralci, si lahko samo še zastavite vprašanje, koliko zakonov je šlo na tak način skozi parlamentarno proceduro doslej! Koliko zakonov so poslanci sprejeli, ne da bi sploh vedeli, kaj sprejemajo? Koliko je pravnih aktov, glede katerih volivci nimamo pojma, kdo jih je dejansko napisal?! Dejstvo, da splošna javnost vse manj zaupa politiki prav zaradi pomanjkanja znanja, ki ga premorejo poslanci (negativna selekcija), (pre)moči določenih zasebnih interesov in lobijev ter zaradi vzvišenega odnosa do t.i. malega človeka, nas torej ne sme (več) presenetiti. Lahko se kvečjemu - retorično - vprašamo, kako dolgo bomo to zlorabo zaupanja še prenašali.