Če želimo prikazati zablodo, ki si jo je privoščila vladajoča politika - o tem smo poročali včeraj v članku Koalicija je uzakonila glasbeno kvoto, ki je njeni poslanci sploh ne znajo izračunati, hkrati pa se še mimogrede zlažejo -, potem moramo že na začetku analizirati letošnji 14. maj, ko je Televizija Slovenija na svojem prvem programu prenašala finalni izbor pesmi Evrovizije. Neposredni prenos prireditve s Švedske se je začel ob 21. uri v soboto in je trajal vse do zgodnjega nedeljskega jutra (0.55), ko je bil na sporedu Dnevnik Slovencev v Italiji. Na odru Globe Arene v Stockholmu so letošnjega 14. maja nastopili glasbeniki iz 26 držav, poleg njih pa je svoj hit predstavil tudi ameriški zvezdnik Justin Timberlake. Ob tem ne gre pozabiti, da je Televizija Slovenija tudi čas pred uradnim začetkom Evrovizije namenila glasbi; od 20. do 21. ure je bila namreč na sporedu oddaja Stockholm, 12 točk!, namenjena švedski glasbi. Skratka, prvi program Televizije Slovenija je torej v soboto, 14. maja zvečer, ko je bil na sporedu finalni večer Evrovizije, predvajal skoraj štiri ure tuje glasbe. Posebej poudarjamo pridevnik "tuje".

6ur in 40 minut glasbe v 6 urah?

Spored 1. programa TV Slovenija 14. maja letos

Sedaj pa postavimo televizijsko dogajanje ob zadnji Evroviziji še v kontekst novega kvotnega sistema oziroma v šesturni večerni pas, ki ga je nedavno uzakonila poslanska ekipa pod vodstvom predsednika Odbora za kulturo (in avtorja kvotnega sistema) Dragana Matića iz vladajoče SMC. V tem večernem pasu morajo posamezni programi Radiotelevizije Slovenija izpolniti 40-odstotno kvoto slovenske glasbe. Če bi 4 ure evrovizijskih skladb in njihovih ponovitev predstavljale 60 odstotkov tuje kvote, bi morali na Kolodvorski med 18. in 24. uro na prvem programu zavrteti še 160 minut oziroma več kot 2 uri in 40 minut slovenske glasbe. A tudi če štejemo, da se v 4 urah evrovizijskega večera ne predvaja samo glasba, temveč tudi govorni program, potrebujemo zagotovo vsaj 2 uri slovenske glasbe, da zadevo na isti večer po koalicijsko "uravnotežimo". In kako bodo direktorica Ljerka Bizilj ter uredniki na Televiziji Slovenija vprašanje, s katerim se prek programsko-produkcijskega načrta (PPN) ukvarja tudi Programski svet RTV Slovenija, sploh lahko uredili do te mere, da bodo zaščitili lastno blagovno znamko in obenem ne bodo kršili nove medijske zakonodaje?

Veliko tuje glasbe pomeni ukinitev TV Dnevnika!

Odgovor na to vprašanje vas bo morda šokiral. Če bodo šefi na nacionalki želeli zaključno Evrovizijo po tradiciji obdržati na prvem programu ter s tem ohranjati njeno gledanost in oglaševalske prilive (še posebej v primeru slovenske uvrstitve v finale), potem manevrskega prostora za akrobacije praktično ne bodo imeli. Šesturni večerni pas je namreč prekratek za korenitejše posege v program, saj si kaj takega v Sloveniji očitno lahko privoščijo samo še politiki s predlogi zakonov, s katerimi posegajo v uredniško avtonomijo in ustavno načelo svobode izražanja. Če pa se malce pošalimo, en predlog za urednike z javne televizije vendarle imamo: da na evrovizijski večer enostavno ukinejo TV Dnevnik in namesto osrednje informativne oddaje zavrtijo venček slovenskih skladb. A ker glede na zapleteno koalicijsko matematiko tudi to ne bo dovolj za 40-odstotno kvoto slovenske glasbe, bodo morali na Kolodvorski večer slovenske pesmi najverjetneje začeti že ob 18. uri, če se bodo želeli izogniti globi. Poleg tega ne bodo smeli vrteti starih viž, temveč le slovenske pesmi, mlajše od dveh let.

Andrej Karoli: "Če želimo Evrovizijo, ne moremo imeti TV Dnevnika."

In kako na novo dilemo, ki jo odpira novela Zakona o medijih, gleda urednik uredništva za glasbo na Valu 202 Andrej Karoli? "Vse je bilo že tolikorat povedano, da bi moralo biti vsakomur jasno, da spremembe medijskega zakona glede glasbene kvote, ki stopijo v veljavo s 1. julijem letos, delajo škodo slovenskemu radiu, pa tudi slovenski glasbi in glasbenikom, čeprav se tega na prvi pogled morda še ne vidi. Glede prenosa evrovizijske popevke pa drži, kar pravite: če še želimo imeti prenose Evrovizije, ne moremo imeti TV Dnevnika," naše ugotovitve potrjuje Karoli. Ob tem dodaja, da je zakon, ki to preprečuje, pisan na nepravi logiki - kot da imajo vsi radijski mediji enak in 95-odstotno zacementiran program vseh 365 dni na leto. "Teoretično lahko radio eno in isto skladbo v slovenščini ter mlajšo od dveh let vrti ves dan, jo ponavlja, pa bo zakonu zadoščeno, ne vem pa, kaj bo imela od tega slovenska glasba. Zato pravim, da bomo s 1. julijem na slovenskih radijskih postajah začeli novo štetje po julijanskem koledarju," je bil slikovit Karoli.

Na podobno težavo bodo sicer na Kolodvorski (in ostalih zasebnih televizijah) naleteli tudi v primerih, ko bodo želeli na prvem programu predvajati denimo prenos dobrodelnega koncerta iz tujine, prenos tekmovanja ali prenos s podelitve oskarjev, česar pa se nekateri z javne radiotelevizije po naših informacijah premalo ali slabo zavedajo. Kot je namreč slišati, bodo prve resne težave nastopile že poleti, ko se pričnejo olimpijske igre. Med prenosi dogodkov (od 17. do 5. ure) bo namreč morala biti predvajana tudi glasba, vsaj na radiu, težav pa se ne bo dalo premostiti zgolj z improviziranjem, pravijo naši viri. Skratka, Slovenija 0 točk!

Naj ob koncu dodamo še to, da je na posledice novega medijskega zakona na prenos Evrovizije - da bodo morali na nacionalki tisti večer enostavno ukiniti TV Dnevnik - prvi opozoril Boris Sušin, urednik in ustanovitelj lokalnega radia Moj radio iz Velenja. Sušin je 20. aprila letos prišel na sejo parlamentarnega odbora za kulturo, da bi politične odločevalce opozoril na vse pasti novega Zakona o medijih. Toda njegova pot v Ljubljano je bila zaman. Predsednik odbora za kulturo in avtor zakona Dragan Matić mu namreč ni dal niti besede. Očitno je menil, da prekaljeni radijec s sedemnajstletnimi izkušnjami nima kaj "pametovati" nekdanjemu direktorju arhiva, zgodovinarju in arhivistu, ki je napisal doktorat o Nemcih v Ljubljani od 1861 do 1918.

Dragan Matić je nekulturno preprečil razpravo na Odboru za kulturo.

Vehementni predsednik odbora za kulturo Dragan Matić, ki je ves čas forsiral sprejem novele medijskega zakona, zaradi katere se nam 1. julija obeta svojevrstni kaos, pa ni grobo ignoriral le Borisa Sušina, temveč je "povozil" tudi svojega poslanskega kolega Janka Vebra iz koalicijske partnerice, stranke SD; ko je Veber namreč na koncu razprave demokratično zaključil, da bi bilo potrebno uskladiti pogled na zakon s strani tako komercialnih medijev kot tudi javnega medija, je Matić - namesto da bi omogočil usklajevanje mnenj - nemudoma zaključil razpravo. Matić je razpravo zaključil tako, da sploh ni vprašal, ali ima kdo od prisotnih še kaj za povedati, pač pa je takoj prešel na glasovanje. Iz zgornjega posnetka je moč torej zelo nazorno razbrati odnos, ki ga ima vladajoča SMC do javne razprave in upoštevanja pripomb.